Jože Bartolj: Nov praznik - dan spomina na žrtve komunizma

Vlada v odhajanju je kot eno svojih zadnjih dejanj razglasila današnji dan, 17. maj za Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot so zapisali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da vse povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih.

Jože Bartolj

komentar

17. 5. 2022
Jože Bartolj: Nov praznik - dan spomina na žrtve komunizma

Vlada v odhajanju je kot eno svojih zadnjih dejanj razglasila današnji dan, 17. maj za Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot so zapisali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da vse povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih.

Jože Bartolj

VEČ ...|17. 5. 2022
Jože Bartolj: Nov praznik - dan spomina na žrtve komunizma

Vlada v odhajanju je kot eno svojih zadnjih dejanj razglasila današnji dan, 17. maj za Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot so zapisali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da vse povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih.

Jože Bartolj

komentar

VEČ ...|21. 6. 2022
O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

Tone Gorjup

komentar domovina dom država Slovenija

O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

VEČ ...|21. 6. 2022
O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

Tone Gorjup

komentar domovina dom država Slovenija

VEČ ...|14. 6. 2022
Se bomo Slovenci klanjali »carju zla«?

Potem ko Putin v imenu Velike Rusije in priročne doktrine »zaščite Rusov izven meja Rusije« zanika ukrajinsko narodno identiteto, kulturo in jezik in njegovi vojaki ubijajo, posiljujejo in rušijo vse kar je pred njimi, je jasno, da bi Rusi zagotovo ravnali drugače, če bi njihova soseda, ki je s svojimi naravnimi danostmi za pridelavo hrane in izjemnim bogastvom rudnin postala cilj njihovega pohlepa, še imela v rokah jedrsko orožje.

Se bomo Slovenci klanjali »carju zla«?

Potem ko Putin v imenu Velike Rusije in priročne doktrine »zaščite Rusov izven meja Rusije« zanika ukrajinsko narodno identiteto, kulturo in jezik in njegovi vojaki ubijajo, posiljujejo in rušijo vse kar je pred njimi, je jasno, da bi Rusi zagotovo ravnali drugače, če bi njihova soseda, ki je s svojimi naravnimi danostmi za pridelavo hrane in izjemnim bogastvom rudnin postala cilj njihovega pohlepa, še imela v rokah jedrsko orožje.

Robert Božič

komentar

Se bomo Slovenci klanjali »carju zla«?

Potem ko Putin v imenu Velike Rusije in priročne doktrine »zaščite Rusov izven meja Rusije« zanika ukrajinsko narodno identiteto, kulturo in jezik in njegovi vojaki ubijajo, posiljujejo in rušijo vse kar je pred njimi, je jasno, da bi Rusi zagotovo ravnali drugače, če bi njihova soseda, ki je s svojimi naravnimi danostmi za pridelavo hrane in izjemnim bogastvom rudnin postala cilj njihovega pohlepa, še imela v rokah jedrsko orožje.

VEČ ...|14. 6. 2022
Se bomo Slovenci klanjali »carju zla«?

Potem ko Putin v imenu Velike Rusije in priročne doktrine »zaščite Rusov izven meja Rusije« zanika ukrajinsko narodno identiteto, kulturo in jezik in njegovi vojaki ubijajo, posiljujejo in rušijo vse kar je pred njimi, je jasno, da bi Rusi zagotovo ravnali drugače, če bi njihova soseda, ki je s svojimi naravnimi danostmi za pridelavo hrane in izjemnim bogastvom rudnin postala cilj njihovega pohlepa, še imela v rokah jedrsko orožje.

Robert Božič

komentar

VEČ ...|7. 6. 2022
Ko je koalicijska pogodba samo še provokacija ...

Marta Jerebič v komentarju razmišlja o tem, kako so določeni elementi koalicijske pogodbe zgolj provokacija. Dodaja, da se katoličani na določene provokacije te vlade sploh ne bi smeli odzivati.

Ko je koalicijska pogodba samo še provokacija ...

Marta Jerebič v komentarju razmišlja o tem, kako so določeni elementi koalicijske pogodbe zgolj provokacija. Dodaja, da se katoličani na določene provokacije te vlade sploh ne bi smeli odzivati.

Marta Jerebič

komentar družba odnosi

Ko je koalicijska pogodba samo še provokacija ...

Marta Jerebič v komentarju razmišlja o tem, kako so določeni elementi koalicijske pogodbe zgolj provokacija. Dodaja, da se katoličani na določene provokacije te vlade sploh ne bi smeli odzivati.

VEČ ...|7. 6. 2022
Ko je koalicijska pogodba samo še provokacija ...

Marta Jerebič v komentarju razmišlja o tem, kako so določeni elementi koalicijske pogodbe zgolj provokacija. Dodaja, da se katoličani na določene provokacije te vlade sploh ne bi smeli odzivati.

Marta Jerebič

komentar družba odnosi

VEČ ...|31. 5. 2022
Alen Salihović: Poslovil se je jekleni mož, ki so ga tepli vsi trije izmi

Poslovil se je velik Slovenec, Boris Pahor. Bil je človek na prepihu. Slovenec na prepihu. Član slovenskega naroda, zgodovinsko na neprestanem prepihu, ki so ga v zadnjem stoletju prizadeli fašizem, nacizem in komunizem, kar je ta prepih še potrojilo. Pahorjevo življenje, kot življenja mnogih drugih, je bilo zaznamovano z vsemi travmami, ki so v tem času prizadele Slovence. Ob njegovem odhodu v večnost lahko rečemo, da je umrl velik Slovenec, prepričan demokrat in za duhovno plemenitost zavzet človek.

Naš pogled je pripravil Alen Salihović. 

Alen Salihović: Poslovil se je jekleni mož, ki so ga tepli vsi trije izmi

Poslovil se je velik Slovenec, Boris Pahor. Bil je človek na prepihu. Slovenec na prepihu. Član slovenskega naroda, zgodovinsko na neprestanem prepihu, ki so ga v zadnjem stoletju prizadeli fašizem, nacizem in komunizem, kar je ta prepih še potrojilo. Pahorjevo življenje, kot življenja mnogih drugih, je bilo zaznamovano z vsemi travmami, ki so v tem času prizadele Slovence. Ob njegovem odhodu v večnost lahko rečemo, da je umrl velik Slovenec, prepričan demokrat in za duhovno plemenitost zavzet človek.

Naš pogled je pripravil Alen Salihović. 

Alen Salihović

komentar družba

Alen Salihović: Poslovil se je jekleni mož, ki so ga tepli vsi trije izmi

Poslovil se je velik Slovenec, Boris Pahor. Bil je človek na prepihu. Slovenec na prepihu. Član slovenskega naroda, zgodovinsko na neprestanem prepihu, ki so ga v zadnjem stoletju prizadeli fašizem, nacizem in komunizem, kar je ta prepih še potrojilo. Pahorjevo življenje, kot življenja mnogih drugih, je bilo zaznamovano z vsemi travmami, ki so v tem času prizadele Slovence. Ob njegovem odhodu v večnost lahko rečemo, da je umrl velik Slovenec, prepričan demokrat in za duhovno plemenitost zavzet človek.

Naš pogled je pripravil Alen Salihović. 

VEČ ...|31. 5. 2022
Alen Salihović: Poslovil se je jekleni mož, ki so ga tepli vsi trije izmi

Poslovil se je velik Slovenec, Boris Pahor. Bil je človek na prepihu. Slovenec na prepihu. Član slovenskega naroda, zgodovinsko na neprestanem prepihu, ki so ga v zadnjem stoletju prizadeli fašizem, nacizem in komunizem, kar je ta prepih še potrojilo. Pahorjevo življenje, kot življenja mnogih drugih, je bilo zaznamovano z vsemi travmami, ki so v tem času prizadele Slovence. Ob njegovem odhodu v večnost lahko rečemo, da je umrl velik Slovenec, prepričan demokrat in za duhovno plemenitost zavzet človek.

Naš pogled je pripravil Alen Salihović. 

Alen Salihović

komentar družba

VEČ ...|24. 5. 2022
Dobrota in zlo

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo. 

Dobrota in zlo

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo. 

Robert Božič

komentar ukrajina

Dobrota in zlo

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo. 

VEČ ...|24. 5. 2022
Dobrota in zlo

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo. 

Robert Božič

komentar ukrajina

VEČ ...|10. 5. 2022
Marjana Debevec: Pozabljene vojne, pozabljeni ljudje

Kdaj ste nazadnje v kateremkoli mediju lahko slišali ali prebrali, kakšno je stanje v Venezueli, o kateri smo pred nekaj leti lahko poslušali, da ljudje živijo v skrajni revščini in množično bežijo iz države? Se še spomnite Jemna in pretresljivih prizorov otrok, ki na ulicah umirajo zaradi lakote? Kdaj je bilo nazadnje, razen ob obletnici začetka vojne, slišati kaj o Siriji? Da ne omenjam držav Južne Amerike in Afrike, ki je tako ali tako pozabljena celina...

Marjana Debevec: Pozabljene vojne, pozabljeni ljudje

Kdaj ste nazadnje v kateremkoli mediju lahko slišali ali prebrali, kakšno je stanje v Venezueli, o kateri smo pred nekaj leti lahko poslušali, da ljudje živijo v skrajni revščini in množično bežijo iz države? Se še spomnite Jemna in pretresljivih prizorov otrok, ki na ulicah umirajo zaradi lakote? Kdaj je bilo nazadnje, razen ob obletnici začetka vojne, slišati kaj o Siriji? Da ne omenjam držav Južne Amerike in Afrike, ki je tako ali tako pozabljena celina...

Marjana Debevec

komentar

Marjana Debevec: Pozabljene vojne, pozabljeni ljudje

Kdaj ste nazadnje v kateremkoli mediju lahko slišali ali prebrali, kakšno je stanje v Venezueli, o kateri smo pred nekaj leti lahko poslušali, da ljudje živijo v skrajni revščini in množično bežijo iz države? Se še spomnite Jemna in pretresljivih prizorov otrok, ki na ulicah umirajo zaradi lakote? Kdaj je bilo nazadnje, razen ob obletnici začetka vojne, slišati kaj o Siriji? Da ne omenjam držav Južne Amerike in Afrike, ki je tako ali tako pozabljena celina...

VEČ ...|10. 5. 2022
Marjana Debevec: Pozabljene vojne, pozabljeni ljudje

Kdaj ste nazadnje v kateremkoli mediju lahko slišali ali prebrali, kakšno je stanje v Venezueli, o kateri smo pred nekaj leti lahko poslušali, da ljudje živijo v skrajni revščini in množično bežijo iz države? Se še spomnite Jemna in pretresljivih prizorov otrok, ki na ulicah umirajo zaradi lakote? Kdaj je bilo nazadnje, razen ob obletnici začetka vojne, slišati kaj o Siriji? Da ne omenjam držav Južne Amerike in Afrike, ki je tako ali tako pozabljena celina...

Marjana Debevec

komentar

VEČ ...|3. 5. 2022
Meta Potočnik: Ego, rdeča cunja in modrost

Točno devet dni je že od volitev, narejene so bile mnoge analize, napisani številni komentarji, z mnogimi sem se lahko samo strinjala. Stranke reflektirajo kampanjo, tiste, ki so izpadle ali bile vržene iz vladnega sedla, si bodo morale odgovoriti na zahtevna vprašanja. Še posebej to velja za desnosredinske stranke. Težka naloga bo tudi za novo vlado skoraj samih novincev, ki so plesali ob zmagi.

Meta Potočnik: Ego, rdeča cunja in modrost

Točno devet dni je že od volitev, narejene so bile mnoge analize, napisani številni komentarji, z mnogimi sem se lahko samo strinjala. Stranke reflektirajo kampanjo, tiste, ki so izpadle ali bile vržene iz vladnega sedla, si bodo morale odgovoriti na zahtevna vprašanja. Še posebej to velja za desnosredinske stranke. Težka naloga bo tudi za novo vlado skoraj samih novincev, ki so plesali ob zmagi.

Meta Potočnik:

komentar

Meta Potočnik: Ego, rdeča cunja in modrost

Točno devet dni je že od volitev, narejene so bile mnoge analize, napisani številni komentarji, z mnogimi sem se lahko samo strinjala. Stranke reflektirajo kampanjo, tiste, ki so izpadle ali bile vržene iz vladnega sedla, si bodo morale odgovoriti na zahtevna vprašanja. Še posebej to velja za desnosredinske stranke. Težka naloga bo tudi za novo vlado skoraj samih novincev, ki so plesali ob zmagi.

VEČ ...|3. 5. 2022
Meta Potočnik: Ego, rdeča cunja in modrost

Točno devet dni je že od volitev, narejene so bile mnoge analize, napisani številni komentarji, z mnogimi sem se lahko samo strinjala. Stranke reflektirajo kampanjo, tiste, ki so izpadle ali bile vržene iz vladnega sedla, si bodo morale odgovoriti na zahtevna vprašanja. Še posebej to velja za desnosredinske stranke. Težka naloga bo tudi za novo vlado skoraj samih novincev, ki so plesali ob zmagi.

Meta Potočnik:

komentar

VEČ ...|26. 4. 2022
Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

Radio Ognjišče

komentar družba politika Svoboda

Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

VEČ ...|26. 4. 2022
Jože Praprotnik: Pasti in zablode ob pojmu svoboda

Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.

Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).

Radio Ognjišče

komentar družba politika Svoboda

VEČ ...|19. 4. 2022
Moramo res zavreči vso to hrano?

V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Moramo res zavreči vso to hrano?

V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Mirjam Judež

komentar hrana

Moramo res zavreči vso to hrano?

V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|19. 4. 2022
Moramo res zavreči vso to hrano?

V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Mirjam Judež

komentar hrana

VEČ ...|12. 4. 2022
Bo tudi letos prazen grob?
Bo tudi letos prazen grob?
VEČ ...|12. 4. 2022
VEČ ...|5. 4. 2022
Damijana Medved: Ponosna na Slovenijo

Ponosna na Slovenijo

Leta 1995 sem šla prvič na Dansko.

Slovenija je bila takrat še mlada država, čez Tromostovje smo se še vozili z avti in prevladujoča barva je bila siva.

Damijana Medved: Ponosna na Slovenijo

Ponosna na Slovenijo

Leta 1995 sem šla prvič na Dansko.

Slovenija je bila takrat še mlada država, čez Tromostovje smo se še vozili z avti in prevladujoča barva je bila siva.

Damijana Medved

komentar

Damijana Medved: Ponosna na Slovenijo

Ponosna na Slovenijo

Leta 1995 sem šla prvič na Dansko.

Slovenija je bila takrat še mlada država, čez Tromostovje smo se še vozili z avti in prevladujoča barva je bila siva.

VEČ ...|5. 4. 2022
Damijana Medved: Ponosna na Slovenijo

Ponosna na Slovenijo

Leta 1995 sem šla prvič na Dansko.

Slovenija je bila takrat še mlada država, čez Tromostovje smo se še vozili z avti in prevladujoča barva je bila siva.

Damijana Medved

komentar

VEČ ...|29. 3. 2022
Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentar javen RTV RTVSlo ljudstvo svoboda pluralnost

Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|29. 3. 2022
Pastirček in volk

Verjamem, drage poslušalke in spoštovani poslušalci, da poznate pravljico o pastirčku, ki si je dolgčas na paši krajšal s tem, da je okoliške pastirje pohecal z uprizarjanjem lažnega volčjega napada na lastno čredo … Nauk zgodbe nas seveda uči, da gre osel pač le enkrat na led in temu primerno se poparjeni kolegi pastirji, ki so pastirčkovi šali “nasedli”, kot rečemo, naslednjič na njegov klic niso več odzvali ... pa naj je šlo za volčji obisk v šali ali resnici.

Naj si za trenutek sposodim nauk te zgodbe, akterje v njej nekoliko preoblečem, na mesto šale pa postavim interes … pastirci iz okoliških travnikov smo tako lahko kar vsi, vsakdanji ljudje in hkrati z njimi različne družbene strukture, ki jim pripadamo. Pastirček šaljivec naj za namen zgodbe dobi ime družbeni alarmist, volčje mesto pa dajmo političnim krilaticam, enozložnicam, nalepkam, heštegom (#) in raznim bojevitim simbolom, ki v družbi nosijo tak ali drugačen pomen …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentar javen RTV RTVSlo ljudstvo svoboda pluralnost

VEČ ...|22. 3. 2022
Tanja Dominko: Kriki in ječanje na levi

Medtem ko so oči sveta uprte v Ukrajino, ki je tarča agresije ruskega predsednika Putina, se v Sloveniji pripravljamo na parlamentarne volitve. A tudi vojna v državi, ki ni tako daleč stran od nas, vpliva na predvolilno dogajanje, četudi ne tako, kot bi si želele stranke na levi. Pravzaprav bi lahko rekla, da jim je precej premešala štrene, saj vse dosedanje orožje, ki so ga uporabili v napadih na premiera Janeza Janšo, s primerjavami s fašistom na čelu, kar naenkrat niso več primerne.

Tanja Dominko: Kriki in ječanje na levi

Medtem ko so oči sveta uprte v Ukrajino, ki je tarča agresije ruskega predsednika Putina, se v Sloveniji pripravljamo na parlamentarne volitve. A tudi vojna v državi, ki ni tako daleč stran od nas, vpliva na predvolilno dogajanje, četudi ne tako, kot bi si želele stranke na levi. Pravzaprav bi lahko rekla, da jim je precej premešala štrene, saj vse dosedanje orožje, ki so ga uporabili v napadih na premiera Janeza Janšo, s primerjavami s fašistom na čelu, kar naenkrat niso več primerne.

Tanja Dominko

komentar

Tanja Dominko: Kriki in ječanje na levi

Medtem ko so oči sveta uprte v Ukrajino, ki je tarča agresije ruskega predsednika Putina, se v Sloveniji pripravljamo na parlamentarne volitve. A tudi vojna v državi, ki ni tako daleč stran od nas, vpliva na predvolilno dogajanje, četudi ne tako, kot bi si želele stranke na levi. Pravzaprav bi lahko rekla, da jim je precej premešala štrene, saj vse dosedanje orožje, ki so ga uporabili v napadih na premiera Janeza Janšo, s primerjavami s fašistom na čelu, kar naenkrat niso več primerne.

VEČ ...|22. 3. 2022
Tanja Dominko: Kriki in ječanje na levi

Medtem ko so oči sveta uprte v Ukrajino, ki je tarča agresije ruskega predsednika Putina, se v Sloveniji pripravljamo na parlamentarne volitve. A tudi vojna v državi, ki ni tako daleč stran od nas, vpliva na predvolilno dogajanje, četudi ne tako, kot bi si želele stranke na levi. Pravzaprav bi lahko rekla, da jim je precej premešala štrene, saj vse dosedanje orožje, ki so ga uporabili v napadih na premiera Janeza Janšo, s primerjavami s fašistom na čelu, kar naenkrat niso več primerne.

Tanja Dominko

komentar

VEČ ...|15. 3. 2022
Človek ima pravico biti nepopoln

Ker je človek pač le človek, omejen v svojih sposobnostih, ne more biti več odgovoren do vseh in za vse. Enostavno ne zmore. Utaplja se v globalnosti, kar ga hromi, ker pač lahko s svojimi desetimi prsti zamaši le deset lukenj v sodu, medtem ko skozi ostale še vedno dere voda, svet pa mu ob tem glasno očita, naj vendar kaj naredi, saj je odgovoren …

Človek ima pravico biti nepopoln

Ker je človek pač le človek, omejen v svojih sposobnostih, ne more biti več odgovoren do vseh in za vse. Enostavno ne zmore. Utaplja se v globalnosti, kar ga hromi, ker pač lahko s svojimi desetimi prsti zamaši le deset lukenj v sodu, medtem ko skozi ostale še vedno dere voda, svet pa mu ob tem glasno očita, naj vendar kaj naredi, saj je odgovoren …

Marjan Bunič

komentar svet mladi politična korektnost

Človek ima pravico biti nepopoln

Ker je človek pač le človek, omejen v svojih sposobnostih, ne more biti več odgovoren do vseh in za vse. Enostavno ne zmore. Utaplja se v globalnosti, kar ga hromi, ker pač lahko s svojimi desetimi prsti zamaši le deset lukenj v sodu, medtem ko skozi ostale še vedno dere voda, svet pa mu ob tem glasno očita, naj vendar kaj naredi, saj je odgovoren …

VEČ ...|15. 3. 2022
Človek ima pravico biti nepopoln

Ker je človek pač le človek, omejen v svojih sposobnostih, ne more biti več odgovoren do vseh in za vse. Enostavno ne zmore. Utaplja se v globalnosti, kar ga hromi, ker pač lahko s svojimi desetimi prsti zamaši le deset lukenj v sodu, medtem ko skozi ostale še vedno dere voda, svet pa mu ob tem glasno očita, naj vendar kaj naredi, saj je odgovoren …

Marjan Bunič

komentar svet mladi politična korektnost

VEČ ...|1. 3. 2022
Hvala obrigada khanimambo

V komentarju smo se zahvalili vsem darovalcem v 20. Pustni Sobotni iskrici.

Hvala obrigada khanimambo

V komentarju smo se zahvalili vsem darovalcem v 20. Pustni Sobotni iskrici.

Jure Sešek

komentar

Hvala obrigada khanimambo

V komentarju smo se zahvalili vsem darovalcem v 20. Pustni Sobotni iskrici.

VEČ ...|1. 3. 2022
Hvala obrigada khanimambo

V komentarju smo se zahvalili vsem darovalcem v 20. Pustni Sobotni iskrici.

Jure Sešek

komentar

VEČ ...|22. 2. 2022
Kakšno igro besed igramo?

Ste opazili današnji datum? V zaporedje dvojk, kot jih je največ lahko letos v zapisu datuma, se je vrinila le ena ničla. Za ljubitelje številk posrečena kombinacija. In posrečeno je morda kar prava beseda tudi za gibanje, ki je v prejšnjem stoletju obkrožilo svet in z nezmanjšano močjo navdušuje številne generacije ne glede na starost, spol ali status. Koliko posrečenih iger, oblik kakovostnega druženja, posrečenih načinov učenja o življenju in za življenje, iskanj sožitja v sobivanju z naravo, Bogom in s soljudmi. Ustanovil ga je na današnji dan rojeni mož Robert Baden-Powell.

Celoten komentar Nataše Ličen si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Kakšno igro besed igramo?

Ste opazili današnji datum? V zaporedje dvojk, kot jih je največ lahko letos v zapisu datuma, se je vrinila le ena ničla. Za ljubitelje številk posrečena kombinacija. In posrečeno je morda kar prava beseda tudi za gibanje, ki je v prejšnjem stoletju obkrožilo svet in z nezmanjšano močjo navdušuje številne generacije ne glede na starost, spol ali status. Koliko posrečenih iger, oblik kakovostnega druženja, posrečenih načinov učenja o življenju in za življenje, iskanj sožitja v sobivanju z naravo, Bogom in s soljudmi. Ustanovil ga je na današnji dan rojeni mož Robert Baden-Powell.

Celoten komentar Nataše Ličen si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Nataša Ličen

komentar

Kakšno igro besed igramo?

Ste opazili današnji datum? V zaporedje dvojk, kot jih je največ lahko letos v zapisu datuma, se je vrinila le ena ničla. Za ljubitelje številk posrečena kombinacija. In posrečeno je morda kar prava beseda tudi za gibanje, ki je v prejšnjem stoletju obkrožilo svet in z nezmanjšano močjo navdušuje številne generacije ne glede na starost, spol ali status. Koliko posrečenih iger, oblik kakovostnega druženja, posrečenih načinov učenja o življenju in za življenje, iskanj sožitja v sobivanju z naravo, Bogom in s soljudmi. Ustanovil ga je na današnji dan rojeni mož Robert Baden-Powell.

Celoten komentar Nataše Ličen si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|22. 2. 2022
Kakšno igro besed igramo?

Ste opazili današnji datum? V zaporedje dvojk, kot jih je največ lahko letos v zapisu datuma, se je vrinila le ena ničla. Za ljubitelje številk posrečena kombinacija. In posrečeno je morda kar prava beseda tudi za gibanje, ki je v prejšnjem stoletju obkrožilo svet in z nezmanjšano močjo navdušuje številne generacije ne glede na starost, spol ali status. Koliko posrečenih iger, oblik kakovostnega druženja, posrečenih načinov učenja o življenju in za življenje, iskanj sožitja v sobivanju z naravo, Bogom in s soljudmi. Ustanovil ga je na današnji dan rojeni mož Robert Baden-Powell.

Celoten komentar Nataše Ličen si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Nataša Ličen

komentar

VEČ ...|15. 2. 2022
Tone Gorjup: »Zdravstveni minister« Šarec?

Predvolilni čas ni le priložnost za predstavljanje programov strank, ampak tudi za oceno tistih, ki so dobile priložnost v tem mandatu. Gre za parlamentarne stranke, ki so programe predstavljale že pred štirimi leti. Se spomnite njihovih obljub? Vse, razen SNS, so bile nekaj časa v vladi in tako imel priložnost, da uresničijo, kar so napovedovale. Imamo še eno nadvladno stranko, Levico, ki je pogodbeno sodelovala s prvo vlado tega mandata. Ni ji bilo treba prevzemati odgovornosti, imela pa je odločilno vlogo pri odločanjih; bila je jeziček na tehtnici. Zato pred volitvami sprašujte, preverjajte in ocenjujte!

Tone Gorjup: »Zdravstveni minister« Šarec?

Predvolilni čas ni le priložnost za predstavljanje programov strank, ampak tudi za oceno tistih, ki so dobile priložnost v tem mandatu. Gre za parlamentarne stranke, ki so programe predstavljale že pred štirimi leti. Se spomnite njihovih obljub? Vse, razen SNS, so bile nekaj časa v vladi in tako imel priložnost, da uresničijo, kar so napovedovale. Imamo še eno nadvladno stranko, Levico, ki je pogodbeno sodelovala s prvo vlado tega mandata. Ni ji bilo treba prevzemati odgovornosti, imela pa je odločilno vlogo pri odločanjih; bila je jeziček na tehtnici. Zato pred volitvami sprašujte, preverjajte in ocenjujte!

Tone Gorjup

komentar

Tone Gorjup: »Zdravstveni minister« Šarec?

Predvolilni čas ni le priložnost za predstavljanje programov strank, ampak tudi za oceno tistih, ki so dobile priložnost v tem mandatu. Gre za parlamentarne stranke, ki so programe predstavljale že pred štirimi leti. Se spomnite njihovih obljub? Vse, razen SNS, so bile nekaj časa v vladi in tako imel priložnost, da uresničijo, kar so napovedovale. Imamo še eno nadvladno stranko, Levico, ki je pogodbeno sodelovala s prvo vlado tega mandata. Ni ji bilo treba prevzemati odgovornosti, imela pa je odločilno vlogo pri odločanjih; bila je jeziček na tehtnici. Zato pred volitvami sprašujte, preverjajte in ocenjujte!

VEČ ...|15. 2. 2022
Tone Gorjup: »Zdravstveni minister« Šarec?

Predvolilni čas ni le priložnost za predstavljanje programov strank, ampak tudi za oceno tistih, ki so dobile priložnost v tem mandatu. Gre za parlamentarne stranke, ki so programe predstavljale že pred štirimi leti. Se spomnite njihovih obljub? Vse, razen SNS, so bile nekaj časa v vladi in tako imel priložnost, da uresničijo, kar so napovedovale. Imamo še eno nadvladno stranko, Levico, ki je pogodbeno sodelovala s prvo vlado tega mandata. Ni ji bilo treba prevzemati odgovornosti, imela pa je odločilno vlogo pri odločanjih; bila je jeziček na tehtnici. Zato pred volitvami sprašujte, preverjajte in ocenjujte!

Tone Gorjup

komentar

VEČ ...|8. 2. 2022
O vseh kulturah in kulturi za vse

Nič novega ni, da je (edino) šport tisti, ki Slovence poveže. Kulturo, ki nas jo učijo mladi športniki, bi bilo nadvse lepo videti tudi na drugih področjih. Si predstavljate, da bi se tudi v politiki, v gospodarstvu in družbenem življenju na sploh tako srčno spodbujali in se veselili, ko bi nekomu uspelo nekaj izjemnega?

O vseh kulturah in kulturi za vse

Nič novega ni, da je (edino) šport tisti, ki Slovence poveže. Kulturo, ki nas jo učijo mladi športniki, bi bilo nadvse lepo videti tudi na drugih področjih. Si predstavljate, da bi se tudi v politiki, v gospodarstvu in družbenem življenju na sploh tako srčno spodbujali in se veselili, ko bi nekomu uspelo nekaj izjemnega?

Blaž Lesnik

komentar kultura družba odnosi

O vseh kulturah in kulturi za vse

Nič novega ni, da je (edino) šport tisti, ki Slovence poveže. Kulturo, ki nas jo učijo mladi športniki, bi bilo nadvse lepo videti tudi na drugih področjih. Si predstavljate, da bi se tudi v politiki, v gospodarstvu in družbenem življenju na sploh tako srčno spodbujali in se veselili, ko bi nekomu uspelo nekaj izjemnega?

VEČ ...|8. 2. 2022
O vseh kulturah in kulturi za vse

Nič novega ni, da je (edino) šport tisti, ki Slovence poveže. Kulturo, ki nas jo učijo mladi športniki, bi bilo nadvse lepo videti tudi na drugih področjih. Si predstavljate, da bi se tudi v politiki, v gospodarstvu in družbenem življenju na sploh tako srčno spodbujali in se veselili, ko bi nekomu uspelo nekaj izjemnega?

Blaž Lesnik

komentar kultura družba odnosi

VEČ ...|1. 2. 2022
Marta Jerebič: Načrtovan masaker

Dober masaker je bil. - Ja, planiran. Citata sta iz slovenske kriminalistične TV serije Jezero, ki je nastala po istoimenskem romanu Tadeja Goloba. Kriminalistični inšpektor Taras Birsa na televiziji pojasnjuje potek preiskave umora. V vlogi novinarke v seriji nastopi Erika Žnidaršič, odigra pa tako, kot smo je vajeni tudi sicer. Na način nekakšnega načrtovanega masakra. Vsuje se plaz vprašanj zgolj okoli določene točke. Vse ostalo ni pomembno. Sogovornik praktično ne pride do besede oziroma obnemi, saj ima za odgovor na podtikanja in obtožbe na voljo le 30 sekund. Skratka, načrtovan masaker.

Marta Jerebič: Načrtovan masaker

Dober masaker je bil. - Ja, planiran. Citata sta iz slovenske kriminalistične TV serije Jezero, ki je nastala po istoimenskem romanu Tadeja Goloba. Kriminalistični inšpektor Taras Birsa na televiziji pojasnjuje potek preiskave umora. V vlogi novinarke v seriji nastopi Erika Žnidaršič, odigra pa tako, kot smo je vajeni tudi sicer. Na način nekakšnega načrtovanega masakra. Vsuje se plaz vprašanj zgolj okoli določene točke. Vse ostalo ni pomembno. Sogovornik praktično ne pride do besede oziroma obnemi, saj ima za odgovor na podtikanja in obtožbe na voljo le 30 sekund. Skratka, načrtovan masaker.

Marta Jerebič

komentar

Marta Jerebič: Načrtovan masaker

Dober masaker je bil. - Ja, planiran. Citata sta iz slovenske kriminalistične TV serije Jezero, ki je nastala po istoimenskem romanu Tadeja Goloba. Kriminalistični inšpektor Taras Birsa na televiziji pojasnjuje potek preiskave umora. V vlogi novinarke v seriji nastopi Erika Žnidaršič, odigra pa tako, kot smo je vajeni tudi sicer. Na način nekakšnega načrtovanega masakra. Vsuje se plaz vprašanj zgolj okoli določene točke. Vse ostalo ni pomembno. Sogovornik praktično ne pride do besede oziroma obnemi, saj ima za odgovor na podtikanja in obtožbe na voljo le 30 sekund. Skratka, načrtovan masaker.

VEČ ...|1. 2. 2022
Marta Jerebič: Načrtovan masaker

Dober masaker je bil. - Ja, planiran. Citata sta iz slovenske kriminalistične TV serije Jezero, ki je nastala po istoimenskem romanu Tadeja Goloba. Kriminalistični inšpektor Taras Birsa na televiziji pojasnjuje potek preiskave umora. V vlogi novinarke v seriji nastopi Erika Žnidaršič, odigra pa tako, kot smo je vajeni tudi sicer. Na način nekakšnega načrtovanega masakra. Vsuje se plaz vprašanj zgolj okoli določene točke. Vse ostalo ni pomembno. Sogovornik praktično ne pride do besede oziroma obnemi, saj ima za odgovor na podtikanja in obtožbe na voljo le 30 sekund. Skratka, načrtovan masaker.

Marta Jerebič

komentar

VEČ ...|25. 1. 2022
Premiki naše zgodovine - To noč sem jo videl

Predstava po romanu Draga Jančarja To noč sem jo videl, je prišla v Ljubljano po lanski septembrski premieri v Mariboru, zatem so jo predstavili tudi Beogradu. Prišla je ravno v času po proslavi v Dražgošah, ki ji je sledilo medijsko izjemno odmevno poročilo novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine v Utripu RTV Slovenija …

Premiki naše zgodovine - To noč sem jo videl

Predstava po romanu Draga Jančarja To noč sem jo videl, je prišla v Ljubljano po lanski septembrski premieri v Mariboru, zatem so jo predstavili tudi Beogradu. Prišla je ravno v času po proslavi v Dražgošah, ki ji je sledilo medijsko izjemno odmevno poročilo novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine v Utripu RTV Slovenija …

Radio Ognjišče

komentar Jože Bartolj

Premiki naše zgodovine - To noč sem jo videl

Predstava po romanu Draga Jančarja To noč sem jo videl, je prišla v Ljubljano po lanski septembrski premieri v Mariboru, zatem so jo predstavili tudi Beogradu. Prišla je ravno v času po proslavi v Dražgošah, ki ji je sledilo medijsko izjemno odmevno poročilo novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine v Utripu RTV Slovenija …

VEČ ...|25. 1. 2022
Premiki naše zgodovine - To noč sem jo videl

Predstava po romanu Draga Jančarja To noč sem jo videl, je prišla v Ljubljano po lanski septembrski premieri v Mariboru, zatem so jo predstavili tudi Beogradu. Prišla je ravno v času po proslavi v Dražgošah, ki ji je sledilo medijsko izjemno odmevno poročilo novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine v Utripu RTV Slovenija …

Radio Ognjišče

komentar Jože Bartolj

VEČ ...|18. 1. 2022
Alen Salihović: Kdo si zasluži moj glas!

Po zapisih v zadnjih dneh tako z gotovostjo lahko rečem, da si po 24. aprilu ne želim politike, ki bo še naprej delila, še več, ki že v naprej izključuje. Takšni in drugačni ptiči, ki vletavajo in želijo narod kulsko prinesti naokoli pač niso vredni mojega glasu. Za vašega ne vem, sam pa vem, da tisti, ki so nas kljub polenom mojstrsko prepeljal, čez sedaj že štiri vale epidemije, odlično predsedovanje ter ekonomske kazalce obrnil v velik plus, si pač zaslužijo, da delo opravijo do konca. Dve leti sta bili pač premalo.

Alen Salihović: Kdo si zasluži moj glas!

Po zapisih v zadnjih dneh tako z gotovostjo lahko rečem, da si po 24. aprilu ne želim politike, ki bo še naprej delila, še več, ki že v naprej izključuje. Takšni in drugačni ptiči, ki vletavajo in želijo narod kulsko prinesti naokoli pač niso vredni mojega glasu. Za vašega ne vem, sam pa vem, da tisti, ki so nas kljub polenom mojstrsko prepeljal, čez sedaj že štiri vale epidemije, odlično predsedovanje ter ekonomske kazalce obrnil v velik plus, si pač zaslužijo, da delo opravijo do konca. Dve leti sta bili pač premalo.

Alen Salihović

komentar družba politika

Alen Salihović: Kdo si zasluži moj glas!

Po zapisih v zadnjih dneh tako z gotovostjo lahko rečem, da si po 24. aprilu ne želim politike, ki bo še naprej delila, še več, ki že v naprej izključuje. Takšni in drugačni ptiči, ki vletavajo in želijo narod kulsko prinesti naokoli pač niso vredni mojega glasu. Za vašega ne vem, sam pa vem, da tisti, ki so nas kljub polenom mojstrsko prepeljal, čez sedaj že štiri vale epidemije, odlično predsedovanje ter ekonomske kazalce obrnil v velik plus, si pač zaslužijo, da delo opravijo do konca. Dve leti sta bili pač premalo.

VEČ ...|18. 1. 2022
Alen Salihović: Kdo si zasluži moj glas!

Po zapisih v zadnjih dneh tako z gotovostjo lahko rečem, da si po 24. aprilu ne želim politike, ki bo še naprej delila, še več, ki že v naprej izključuje. Takšni in drugačni ptiči, ki vletavajo in želijo narod kulsko prinesti naokoli pač niso vredni mojega glasu. Za vašega ne vem, sam pa vem, da tisti, ki so nas kljub polenom mojstrsko prepeljal, čez sedaj že štiri vale epidemije, odlično predsedovanje ter ekonomske kazalce obrnil v velik plus, si pač zaslužijo, da delo opravijo do konca. Dve leti sta bili pač premalo.

Alen Salihović

komentar družba politika

VEČ ...|11. 1. 2022
Kmetijska investicijska lakota

Popolnoma nesprejemljivo je namreč, da dobi hribovska kmetija znotraj Triglavskega narodnega parka avtomatsko 10 odstotkov točk več kot recimo primerljiva hribovska kmetija znotraj Krajinskega parka Logarska dolina. Sploh pa je krivično, če je parkovna zakonodaja tako napisana, da jo lahko v svoj prid izkoristi vlagatelj, ki ima svojo posest čisto na drugem koncu Slovenije.

Kmetijska investicijska lakota

Popolnoma nesprejemljivo je namreč, da dobi hribovska kmetija znotraj Triglavskega narodnega parka avtomatsko 10 odstotkov točk več kot recimo primerljiva hribovska kmetija znotraj Krajinskega parka Logarska dolina. Sploh pa je krivično, če je parkovna zakonodaja tako napisana, da jo lahko v svoj prid izkoristi vlagatelj, ki ima svojo posest čisto na drugem koncu Slovenije.

Radio Ognjišče

komentar kmetijstvo razpisi

Kmetijska investicijska lakota

Popolnoma nesprejemljivo je namreč, da dobi hribovska kmetija znotraj Triglavskega narodnega parka avtomatsko 10 odstotkov točk več kot recimo primerljiva hribovska kmetija znotraj Krajinskega parka Logarska dolina. Sploh pa je krivično, če je parkovna zakonodaja tako napisana, da jo lahko v svoj prid izkoristi vlagatelj, ki ima svojo posest čisto na drugem koncu Slovenije.

VEČ ...|11. 1. 2022
Kmetijska investicijska lakota

Popolnoma nesprejemljivo je namreč, da dobi hribovska kmetija znotraj Triglavskega narodnega parka avtomatsko 10 odstotkov točk več kot recimo primerljiva hribovska kmetija znotraj Krajinskega parka Logarska dolina. Sploh pa je krivično, če je parkovna zakonodaja tako napisana, da jo lahko v svoj prid izkoristi vlagatelj, ki ima svojo posest čisto na drugem koncu Slovenije.

Radio Ognjišče

komentar kmetijstvo razpisi

VEČ ...|4. 1. 2022
Hudič je v podrobnostih. Kaj pa Bog?

Prvi Naš pogled v tem letu ima zagoneten naslov, govori pa o lupi in koraku nazaj.
Na tak način bomo lažje živeli v novem letu, predvsem pa bomo bolj hvaležni in zadovoljni s tem, kar nam življenje ponuja.

Hudič je v podrobnostih. Kaj pa Bog?

Prvi Naš pogled v tem letu ima zagoneten naslov, govori pa o lupi in koraku nazaj.
Na tak način bomo lažje živeli v novem letu, predvsem pa bomo bolj hvaležni in zadovoljni s tem, kar nam življenje ponuja.

s. Meta Potočnik

komentar družba

Hudič je v podrobnostih. Kaj pa Bog?

Prvi Naš pogled v tem letu ima zagoneten naslov, govori pa o lupi in koraku nazaj.
Na tak način bomo lažje živeli v novem letu, predvsem pa bomo bolj hvaležni in zadovoljni s tem, kar nam življenje ponuja.

VEČ ...|4. 1. 2022
Hudič je v podrobnostih. Kaj pa Bog?

Prvi Naš pogled v tem letu ima zagoneten naslov, govori pa o lupi in koraku nazaj.
Na tak način bomo lažje živeli v novem letu, predvsem pa bomo bolj hvaležni in zadovoljni s tem, kar nam življenje ponuja.

s. Meta Potočnik

komentar družba

VEČ ...|28. 12. 2021
Rok Mihevc: Zakaj sem konec leta objavil fotografijo na njivi raztresenega gnoja?

Rok Mihevc ugotavlja, da je konec leta čas za takšne in drugačne inventure. Tudi fotografi jo imajo. Kakšna so njegova spoznanja pri izboru najbolj sporočilne fotke za obe epidemični leti, na kateri vidimo gnojne vile in na njivi raztresen gnoj?

Rok Mihevc: Zakaj sem konec leta objavil fotografijo na njivi raztresenega gnoja?

Rok Mihevc ugotavlja, da je konec leta čas za takšne in drugačne inventure. Tudi fotografi jo imajo. Kakšna so njegova spoznanja pri izboru najbolj sporočilne fotke za obe epidemični leti, na kateri vidimo gnojne vile in na njivi raztresen gnoj?

Rok Mihevc

komentar

Rok Mihevc: Zakaj sem konec leta objavil fotografijo na njivi raztresenega gnoja?

Rok Mihevc ugotavlja, da je konec leta čas za takšne in drugačne inventure. Tudi fotografi jo imajo. Kakšna so njegova spoznanja pri izboru najbolj sporočilne fotke za obe epidemični leti, na kateri vidimo gnojne vile in na njivi raztresen gnoj?

VEČ ...|28. 12. 2021
Rok Mihevc: Zakaj sem konec leta objavil fotografijo na njivi raztresenega gnoja?

Rok Mihevc ugotavlja, da je konec leta čas za takšne in drugačne inventure. Tudi fotografi jo imajo. Kakšna so njegova spoznanja pri izboru najbolj sporočilne fotke za obe epidemični leti, na kateri vidimo gnojne vile in na njivi raztresen gnoj?

Rok Mihevc

komentar

VEČ ...|21. 12. 2021
Izidor Šček: Končno dobra novica!

Ne pozabimo, sonce je vse močnejše, med nas prihaja Novorojeni, imamo drug drugega, imamo razlog za praznovanje. Zatorej, veselimo se!

Izidor Šček: Končno dobra novica!

Ne pozabimo, sonce je vse močnejše, med nas prihaja Novorojeni, imamo drug drugega, imamo razlog za praznovanje. Zatorej, veselimo se!

Radio Ognjišče

komentar božič prazniki družba

Izidor Šček: Končno dobra novica!

Ne pozabimo, sonce je vse močnejše, med nas prihaja Novorojeni, imamo drug drugega, imamo razlog za praznovanje. Zatorej, veselimo se!

VEČ ...|21. 12. 2021
Izidor Šček: Končno dobra novica!

Ne pozabimo, sonce je vse močnejše, med nas prihaja Novorojeni, imamo drug drugega, imamo razlog za praznovanje. Zatorej, veselimo se!

Radio Ognjišče

komentar božič prazniki družba

VEČ ...|14. 12. 2021
Marjana Debevec: Prebujenstvo, ki zanika zgodovino in naravo človeka

Bili smo nemalo presenečeni, ko je Evropska komisija konec novembra izdala priporočila, ki naj bi v komunikaciji prispevala k večji vključenosti vseh ljudi. V njih najdemo konkretna navodila, katerih izrazov naj v javnem govoru ne bi uporabljali, da bi preprečili diskriminacijo različnih skupin.

Marjana Debevec: Prebujenstvo, ki zanika zgodovino in naravo človeka

Bili smo nemalo presenečeni, ko je Evropska komisija konec novembra izdala priporočila, ki naj bi v komunikaciji prispevala k večji vključenosti vseh ljudi. V njih najdemo konkretna navodila, katerih izrazov naj v javnem govoru ne bi uporabljali, da bi preprečili diskriminacijo različnih skupin.

Marjana Debevec

komentar

Marjana Debevec: Prebujenstvo, ki zanika zgodovino in naravo človeka

Bili smo nemalo presenečeni, ko je Evropska komisija konec novembra izdala priporočila, ki naj bi v komunikaciji prispevala k večji vključenosti vseh ljudi. V njih najdemo konkretna navodila, katerih izrazov naj v javnem govoru ne bi uporabljali, da bi preprečili diskriminacijo različnih skupin.

VEČ ...|14. 12. 2021
Marjana Debevec: Prebujenstvo, ki zanika zgodovino in naravo človeka

Bili smo nemalo presenečeni, ko je Evropska komisija konec novembra izdala priporočila, ki naj bi v komunikaciji prispevala k večji vključenosti vseh ljudi. V njih najdemo konkretna navodila, katerih izrazov naj v javnem govoru ne bi uporabljali, da bi preprečili diskriminacijo različnih skupin.

Marjana Debevec

komentar

VEČ ...|7. 12. 2021
Videti »čez«!

Ob vsaki smrti velikega človeka, človeka z veliko začetnico, obširnim in poglobljenim znanjem, se vprašam: „Pa ima naslednika? Ga je vzgojil? Je še kje kdo takšen?« Podobna vprašanja so se mi porajala ob nedavni smrti sodnika, nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča, ministra in še kaj... doktorja Lovra Šturma.

Videti »čez«!

Ob vsaki smrti velikega človeka, človeka z veliko začetnico, obširnim in poglobljenim znanjem, se vprašam: „Pa ima naslednika? Ga je vzgojil? Je še kje kdo takšen?« Podobna vprašanja so se mi porajala ob nedavni smrti sodnika, nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča, ministra in še kaj... doktorja Lovra Šturma.

Silvestra Sadar

komentar

Videti »čez«!

Ob vsaki smrti velikega človeka, človeka z veliko začetnico, obširnim in poglobljenim znanjem, se vprašam: „Pa ima naslednika? Ga je vzgojil? Je še kje kdo takšen?« Podobna vprašanja so se mi porajala ob nedavni smrti sodnika, nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča, ministra in še kaj... doktorja Lovra Šturma.

VEČ ...|7. 12. 2021
Videti »čez«!

Ob vsaki smrti velikega človeka, človeka z veliko začetnico, obširnim in poglobljenim znanjem, se vprašam: „Pa ima naslednika? Ga je vzgojil? Je še kje kdo takšen?« Podobna vprašanja so se mi porajala ob nedavni smrti sodnika, nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča, ministra in še kaj... doktorja Lovra Šturma.

Silvestra Sadar

komentar

VEČ ...|30. 11. 2021
Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Radio Ognjišče

komentar naš pogled gozdovi

Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

VEČ ...|30. 11. 2021
Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Radio Ognjišče

komentar naš pogled gozdovi

VEČ ...|23. 11. 2021
Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

Tanja Dominko

komentar družba politika odnosi

Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

VEČ ...|23. 11. 2021
Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

Tanja Dominko

komentar družba politika odnosi

VEČ ...|16. 11. 2021
Damijana Medved: Zakaj potrebujemo umetnost?

Zakaj potrebujemo umetnost?

Če pogledamo slavno Maslowo teorijo potreb, vidimo da je umetnost precej visoko in za razliko od tistih potreb, ki so pomembne za človekovo preživetje, sodi umetnost med višje potrebe, med potrebe po osebnostni rasti.

Šele potem, ko – po Maslowu – zadovoljimo fiziološke potrebe, potrebo po varnosti, pripadanju, ugledu, kognitivne potrebe, pridejo na vrsto estetske potrebe, kamor sodi umetnost. Maslow je nad umetnost uvrstil le še samoaktualizacijo in najvišje: transcendenco.

Damijana Medved: Zakaj potrebujemo umetnost?

Zakaj potrebujemo umetnost?

Če pogledamo slavno Maslowo teorijo potreb, vidimo da je umetnost precej visoko in za razliko od tistih potreb, ki so pomembne za človekovo preživetje, sodi umetnost med višje potrebe, med potrebe po osebnostni rasti.

Šele potem, ko – po Maslowu – zadovoljimo fiziološke potrebe, potrebo po varnosti, pripadanju, ugledu, kognitivne potrebe, pridejo na vrsto estetske potrebe, kamor sodi umetnost. Maslow je nad umetnost uvrstil le še samoaktualizacijo in najvišje: transcendenco.

Damijana Medved

komentar

Damijana Medved: Zakaj potrebujemo umetnost?

Zakaj potrebujemo umetnost?

Če pogledamo slavno Maslowo teorijo potreb, vidimo da je umetnost precej visoko in za razliko od tistih potreb, ki so pomembne za človekovo preživetje, sodi umetnost med višje potrebe, med potrebe po osebnostni rasti.

Šele potem, ko – po Maslowu – zadovoljimo fiziološke potrebe, potrebo po varnosti, pripadanju, ugledu, kognitivne potrebe, pridejo na vrsto estetske potrebe, kamor sodi umetnost. Maslow je nad umetnost uvrstil le še samoaktualizacijo in najvišje: transcendenco.

VEČ ...|16. 11. 2021
Damijana Medved: Zakaj potrebujemo umetnost?

Zakaj potrebujemo umetnost?

Če pogledamo slavno Maslowo teorijo potreb, vidimo da je umetnost precej visoko in za razliko od tistih potreb, ki so pomembne za človekovo preživetje, sodi umetnost med višje potrebe, med potrebe po osebnostni rasti.

Šele potem, ko – po Maslowu – zadovoljimo fiziološke potrebe, potrebo po varnosti, pripadanju, ugledu, kognitivne potrebe, pridejo na vrsto estetske potrebe, kamor sodi umetnost. Maslow je nad umetnost uvrstil le še samoaktualizacijo in najvišje: transcendenco.

Damijana Medved

komentar

VEČ ...|9. 11. 2021
Bullying

’Bullying’ je angleški izraz za trpinčenje. Med otroki in mladostniki je to žal pogost pojav. Gre za namerno dejanje nekoga prizadeti, z besedami ali dejanji. Običajno močnejši nad šibkejšim uveljavlja svojo nadvlado in premoč, ustrahovalna dejanja pa ponavlja. Takega nasilneža mladi imenujejo ’bully’. A to ni vse …

Bullying

’Bullying’ je angleški izraz za trpinčenje. Med otroki in mladostniki je to žal pogost pojav. Gre za namerno dejanje nekoga prizadeti, z besedami ali dejanji. Običajno močnejši nad šibkejšim uveljavlja svojo nadvlado in premoč, ustrahovalna dejanja pa ponavlja. Takega nasilneža mladi imenujejo ’bully’. A to ni vse …

Marjan Bunič

komentar

Bullying

’Bullying’ je angleški izraz za trpinčenje. Med otroki in mladostniki je to žal pogost pojav. Gre za namerno dejanje nekoga prizadeti, z besedami ali dejanji. Običajno močnejši nad šibkejšim uveljavlja svojo nadvlado in premoč, ustrahovalna dejanja pa ponavlja. Takega nasilneža mladi imenujejo ’bully’. A to ni vse …

VEČ ...|9. 11. 2021
Bullying

’Bullying’ je angleški izraz za trpinčenje. Med otroki in mladostniki je to žal pogost pojav. Gre za namerno dejanje nekoga prizadeti, z besedami ali dejanji. Običajno močnejši nad šibkejšim uveljavlja svojo nadvlado in premoč, ustrahovalna dejanja pa ponavlja. Takega nasilneža mladi imenujejo ’bully’. A to ni vse …

Marjan Bunič

komentar

VEČ ...|2. 11. 2021
Andrej Šinko: Zakaj je lepo živeti v Sloveniji in kaj nas bremeni?

Avtor v komentarju razmišlja o življenju v Sloveniji, ki je lepo zaradi naravnih danosti in številnih socialnih pravic. Ugotavlja tudi, da je Slovenija soočena z določenimi anomalijami, ki pa niso nič drugače, kot v številnih drugih zelo razvitih državah, a se probleme družbeno potencira, kar med drugim povečuje razdor med ljudmi.

Andrej Šinko: Zakaj je lepo živeti v Sloveniji in kaj nas bremeni?

Avtor v komentarju razmišlja o življenju v Sloveniji, ki je lepo zaradi naravnih danosti in številnih socialnih pravic. Ugotavlja tudi, da je Slovenija soočena z določenimi anomalijami, ki pa niso nič drugače, kot v številnih drugih zelo razvitih državah, a se probleme družbeno potencira, kar med drugim povečuje razdor med ljudmi.

Andrej Šinko

komentar življenje Slovenija

Andrej Šinko: Zakaj je lepo živeti v Sloveniji in kaj nas bremeni?

Avtor v komentarju razmišlja o življenju v Sloveniji, ki je lepo zaradi naravnih danosti in številnih socialnih pravic. Ugotavlja tudi, da je Slovenija soočena z določenimi anomalijami, ki pa niso nič drugače, kot v številnih drugih zelo razvitih državah, a se probleme družbeno potencira, kar med drugim povečuje razdor med ljudmi.

VEČ ...|2. 11. 2021
Andrej Šinko: Zakaj je lepo živeti v Sloveniji in kaj nas bremeni?

Avtor v komentarju razmišlja o življenju v Sloveniji, ki je lepo zaradi naravnih danosti in številnih socialnih pravic. Ugotavlja tudi, da je Slovenija soočena z določenimi anomalijami, ki pa niso nič drugače, kot v številnih drugih zelo razvitih državah, a se probleme družbeno potencira, kar med drugim povečuje razdor med ljudmi.

Andrej Šinko

komentar življenje Slovenija

VEČ ...|26. 10. 2021
Covid: Zdravniki kot generali v vojni z virusom.

Slovenija premore veliko vrhunskih strokovnjakov, toda zadnje čase se nekateri ne ukvarjajo s svojimi čevlji, ampak si natikajo sosedove, ki niso le tuji, ampak tudi mnogo preveliki. Namesto da doktor sociologije razlaga čisto medicinske zadeve, bi bilo veliko boljše, če bi povedal, zakaj se ljudje ob situaciji, v kateri smo in ki ni ne lahka in ne enostavna, obnašamo tako kot se.

Covid: Zdravniki kot generali v vojni z virusom.

Slovenija premore veliko vrhunskih strokovnjakov, toda zadnje čase se nekateri ne ukvarjajo s svojimi čevlji, ampak si natikajo sosedove, ki niso le tuji, ampak tudi mnogo preveliki. Namesto da doktor sociologije razlaga čisto medicinske zadeve, bi bilo veliko boljše, če bi povedal, zakaj se ljudje ob situaciji, v kateri smo in ki ni ne lahka in ne enostavna, obnašamo tako kot se.

Tadej Sadar

komentar

Covid: Zdravniki kot generali v vojni z virusom.

Slovenija premore veliko vrhunskih strokovnjakov, toda zadnje čase se nekateri ne ukvarjajo s svojimi čevlji, ampak si natikajo sosedove, ki niso le tuji, ampak tudi mnogo preveliki. Namesto da doktor sociologije razlaga čisto medicinske zadeve, bi bilo veliko boljše, če bi povedal, zakaj se ljudje ob situaciji, v kateri smo in ki ni ne lahka in ne enostavna, obnašamo tako kot se.

VEČ ...|26. 10. 2021
Covid: Zdravniki kot generali v vojni z virusom.

Slovenija premore veliko vrhunskih strokovnjakov, toda zadnje čase se nekateri ne ukvarjajo s svojimi čevlji, ampak si natikajo sosedove, ki niso le tuji, ampak tudi mnogo preveliki. Namesto da doktor sociologije razlaga čisto medicinske zadeve, bi bilo veliko boljše, če bi povedal, zakaj se ljudje ob situaciji, v kateri smo in ki ni ne lahka in ne enostavna, obnašamo tako kot se.

Tadej Sadar

komentar

VEČ ...|19. 10. 2021
Katerega »prav« bo na koncu obveljal?

V “Našem pogledu” je Nataša Ličen, voditeljica in moderatorka na Radiu Ognjišče, razmišljala o smiselnosti uveljavljanja svojega prav za vsako ceno, tudi na račun naroda in njegove prihodnosti. Epidemija bi morala ljudi povezati, v skrbi in pomoči drug za drugega, nas je pa še bolj razdvojila. Ne gre računati na streznitev vodilnih, naredimo korak v smeri sprejemanja in vključevanja posamezniki, s svojim zgledom. Vsaj v času tridesetletnice samostojnosti Slovenije in ob predsedovanju skupnosti evropskih narodov bi lahko v politiki, ne glede na politična in nazorska razhajanja, zavzeli enotnejše stališče tudi do vrednot osamosvojitve in osamosvojiteljev.    

Katerega »prav« bo na koncu obveljal?

V “Našem pogledu” je Nataša Ličen, voditeljica in moderatorka na Radiu Ognjišče, razmišljala o smiselnosti uveljavljanja svojega prav za vsako ceno, tudi na račun naroda in njegove prihodnosti. Epidemija bi morala ljudi povezati, v skrbi in pomoči drug za drugega, nas je pa še bolj razdvojila. Ne gre računati na streznitev vodilnih, naredimo korak v smeri sprejemanja in vključevanja posamezniki, s svojim zgledom. Vsaj v času tridesetletnice samostojnosti Slovenije in ob predsedovanju skupnosti evropskih narodov bi lahko v politiki, ne glede na politična in nazorska razhajanja, zavzeli enotnejše stališče tudi do vrednot osamosvojitve in osamosvojiteljev.    

Nataša Ličen

komentar družba

Katerega »prav« bo na koncu obveljal?

V “Našem pogledu” je Nataša Ličen, voditeljica in moderatorka na Radiu Ognjišče, razmišljala o smiselnosti uveljavljanja svojega prav za vsako ceno, tudi na račun naroda in njegove prihodnosti. Epidemija bi morala ljudi povezati, v skrbi in pomoči drug za drugega, nas je pa še bolj razdvojila. Ne gre računati na streznitev vodilnih, naredimo korak v smeri sprejemanja in vključevanja posamezniki, s svojim zgledom. Vsaj v času tridesetletnice samostojnosti Slovenije in ob predsedovanju skupnosti evropskih narodov bi lahko v politiki, ne glede na politična in nazorska razhajanja, zavzeli enotnejše stališče tudi do vrednot osamosvojitve in osamosvojiteljev.    

VEČ ...|19. 10. 2021
Katerega »prav« bo na koncu obveljal?

V “Našem pogledu” je Nataša Ličen, voditeljica in moderatorka na Radiu Ognjišče, razmišljala o smiselnosti uveljavljanja svojega prav za vsako ceno, tudi na račun naroda in njegove prihodnosti. Epidemija bi morala ljudi povezati, v skrbi in pomoči drug za drugega, nas je pa še bolj razdvojila. Ne gre računati na streznitev vodilnih, naredimo korak v smeri sprejemanja in vključevanja posamezniki, s svojim zgledom. Vsaj v času tridesetletnice samostojnosti Slovenije in ob predsedovanju skupnosti evropskih narodov bi lahko v politiki, ne glede na politična in nazorska razhajanja, zavzeli enotnejše stališče tudi do vrednot osamosvojitve in osamosvojiteljev.    

Nataša Ličen

komentar družba

VEČ ...|12. 10. 2021
Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Jure Sešek

komentar družba rožni venec oktober misijoni Peter Opeka

Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

VEČ ...|12. 10. 2021
Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Jure Sešek

komentar družba rožni venec oktober misijoni Peter Opeka

VEČ ...|5. 10. 2021
Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

komentar družba koronavirus epidemija cepljenje

Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|5. 10. 2021
Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

komentar družba koronavirus epidemija cepljenje

VEČ ...|28. 9. 2021
Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

Marta Jerebič

komentar družba politka

Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

VEČ ...|28. 9. 2021
Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

Marta Jerebič

komentar družba politka

VEČ ...|21. 9. 2021
Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

Radio Ognjišče

komentar žito kmetijstvo

Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

VEČ ...|21. 9. 2021
Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

Radio Ognjišče

komentar žito kmetijstvo

VEČ ...|14. 9. 2021
Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović

komentar koronavirus družba cepljenje

Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

VEČ ...|14. 9. 2021
Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović

komentar koronavirus družba cepljenje

VEČ ...|7. 9. 2021
Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji
Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji

Radio Ognjišče

komentar Jože Bartolj

Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji
VEČ ...|7. 9. 2021
Ob kolesarskem romanju od Marije k Mariji

Radio Ognjišče

komentar Jože Bartolj

VEČ ...|31. 8. 2021
Jure Sešek: Paraolimpijci - hvala
Jure Sešek: Paraolimpijci - hvala

Jure Sešek

komentar šport

Jure Sešek: Paraolimpijci - hvala
VEČ ...|31. 8. 2021
Jure Sešek: Paraolimpijci - hvala

Jure Sešek

komentar šport

VEČ ...|24. 8. 2021
Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

Marjana Debevec

komentar cepljenje teorije zarote covid koronavirus

Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

VEČ ...|24. 8. 2021
Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

Marjana Debevec

komentar cepljenje teorije zarote covid koronavirus

VEČ ...|17. 8. 2021
Za zmago nad covidom sta potrebna logika in znanost, za spoštovanje ukrepov pa sočutje

Na podlagi česa se v življenju odločamo? Veliko stvari počnemo iz navade. Ravnamo, kot smo se naučili. Primemo žlico in jemo juho. Večinoma. Če so nas naučili drugače, morda z žlico jemo tudi zeleno solato, rižoto in torto.

Za zmago nad covidom sta potrebna logika in znanost, za spoštovanje ukrepov pa sočutje

Na podlagi česa se v življenju odločamo? Veliko stvari počnemo iz navade. Ravnamo, kot smo se naučili. Primemo žlico in jemo juho. Večinoma. Če so nas naučili drugače, morda z žlico jemo tudi zeleno solato, rižoto in torto.

Radio Ognjišče

komentar

Za zmago nad covidom sta potrebna logika in znanost, za spoštovanje ukrepov pa sočutje

Na podlagi česa se v življenju odločamo? Veliko stvari počnemo iz navade. Ravnamo, kot smo se naučili. Primemo žlico in jemo juho. Večinoma. Če so nas naučili drugače, morda z žlico jemo tudi zeleno solato, rižoto in torto.

VEČ ...|17. 8. 2021
Za zmago nad covidom sta potrebna logika in znanost, za spoštovanje ukrepov pa sočutje

Na podlagi česa se v življenju odločamo? Veliko stvari počnemo iz navade. Ravnamo, kot smo se naučili. Primemo žlico in jemo juho. Večinoma. Če so nas naučili drugače, morda z žlico jemo tudi zeleno solato, rižoto in torto.

Radio Ognjišče

komentar

VEČ ...|10. 8. 2021
Tadej Sadar: KORONA - ne Kdo ima prav?, ampak Komu zaupate?

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

Tadej Sadar: KORONA - ne Kdo ima prav?, ampak Komu zaupate?

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

Radio Ognjišče

komentar

Tadej Sadar: KORONA - ne Kdo ima prav?, ampak Komu zaupate?

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

VEČ ...|10. 8. 2021
Tadej Sadar: KORONA - ne Kdo ima prav?, ampak Komu zaupate?

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

Radio Ognjišče

komentar

VEČ ...|3. 8. 2021
Mirjam Judež: O gibanju otrok in vlogi staršev pri tem

Otrok, ki bo motiviran za gibanje že v zgodnjem obdobju svojega življenja, bo imel pozitiven odnos do gibanja tudi v odrasli dobi. S tem mu postavljamo temelje za nadaljnje življenje. Starši smo s svojim delovanjem največji vzor in vzpodbuda otroku.

Mirjam Judež: O gibanju otrok in vlogi staršev pri tem

Otrok, ki bo motiviran za gibanje že v zgodnjem obdobju svojega življenja, bo imel pozitiven odnos do gibanja tudi v odrasli dobi. S tem mu postavljamo temelje za nadaljnje življenje. Starši smo s svojim delovanjem največji vzor in vzpodbuda otroku.

Mirjam Judež

komentar

Mirjam Judež: O gibanju otrok in vlogi staršev pri tem

Otrok, ki bo motiviran za gibanje že v zgodnjem obdobju svojega življenja, bo imel pozitiven odnos do gibanja tudi v odrasli dobi. S tem mu postavljamo temelje za nadaljnje življenje. Starši smo s svojim delovanjem največji vzor in vzpodbuda otroku.

VEČ ...|3. 8. 2021
Mirjam Judež: O gibanju otrok in vlogi staršev pri tem

Otrok, ki bo motiviran za gibanje že v zgodnjem obdobju svojega življenja, bo imel pozitiven odnos do gibanja tudi v odrasli dobi. S tem mu postavljamo temelje za nadaljnje življenje. Starši smo s svojim delovanjem največji vzor in vzpodbuda otroku.

Mirjam Judež

komentar

VEČ ...|20. 7. 2021
Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

Tanja Dominko

komentar Slovenija politika

Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

VEČ ...|20. 7. 2021
Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

Tanja Dominko

komentar Slovenija politika

VEČ ...|13. 7. 2021
Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

Andrej Šinko

komentar politika družba

Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

VEČ ...|13. 7. 2021
Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

Andrej Šinko

komentar politika družba

VEČ ...|6. 7. 2021
O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

Nataša Ličen

komentar

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

VEČ ...|6. 7. 2021
O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

Nataša Ličen

komentar

VEČ ...|29. 6. 2021
Rok Mihevc: Moj domoljubni teden in kako je na državni proslavi tokrat Bog sedel v prvi vrsti

Za mano je, tako kot za večino Slovencev, zelo domoljubni teden. Lahko bi rekel, da se je začel že prejšnji ponedeljek, ko je bila v ljubljanski stolnici sveta maša za pokojnega nadškofa Alojza Urana, ki je bil velik domoljub in je s svojo ljudsko štimo pogosto ustvaril domoljubno vzdušje. Skoraj ni minil “agape” po različnih mašah, slovesnostih, pa tudi na dogodkih Radia Ognjišče, da ne bi s svojim mogočnim glasom začel “Prijatlji obrodile so trte vince nam sladko” vse do kitice naše himne, ali pa ”Rož, podjuna, zila” ali “Oj Triglav moj dom…

Rok Mihevc: Moj domoljubni teden in kako je na državni proslavi tokrat Bog sedel v prvi vrsti

Za mano je, tako kot za večino Slovencev, zelo domoljubni teden. Lahko bi rekel, da se je začel že prejšnji ponedeljek, ko je bila v ljubljanski stolnici sveta maša za pokojnega nadškofa Alojza Urana, ki je bil velik domoljub in je s svojo ljudsko štimo pogosto ustvaril domoljubno vzdušje. Skoraj ni minil “agape” po različnih mašah, slovesnostih, pa tudi na dogodkih Radia Ognjišče, da ne bi s svojim mogočnim glasom začel “Prijatlji obrodile so trte vince nam sladko” vse do kitice naše himne, ali pa ”Rož, podjuna, zila” ali “Oj Triglav moj dom…

Rok Mihevc

komentar

Rok Mihevc: Moj domoljubni teden in kako je na državni proslavi tokrat Bog sedel v prvi vrsti

Za mano je, tako kot za večino Slovencev, zelo domoljubni teden. Lahko bi rekel, da se je začel že prejšnji ponedeljek, ko je bila v ljubljanski stolnici sveta maša za pokojnega nadškofa Alojza Urana, ki je bil velik domoljub in je s svojo ljudsko štimo pogosto ustvaril domoljubno vzdušje. Skoraj ni minil “agape” po različnih mašah, slovesnostih, pa tudi na dogodkih Radia Ognjišče, da ne bi s svojim mogočnim glasom začel “Prijatlji obrodile so trte vince nam sladko” vse do kitice naše himne, ali pa ”Rož, podjuna, zila” ali “Oj Triglav moj dom…

VEČ ...|29. 6. 2021
Rok Mihevc: Moj domoljubni teden in kako je na državni proslavi tokrat Bog sedel v prvi vrsti

Za mano je, tako kot za večino Slovencev, zelo domoljubni teden. Lahko bi rekel, da se je začel že prejšnji ponedeljek, ko je bila v ljubljanski stolnici sveta maša za pokojnega nadškofa Alojza Urana, ki je bil velik domoljub in je s svojo ljudsko štimo pogosto ustvaril domoljubno vzdušje. Skoraj ni minil “agape” po različnih mašah, slovesnostih, pa tudi na dogodkih Radia Ognjišče, da ne bi s svojim mogočnim glasom začel “Prijatlji obrodile so trte vince nam sladko” vse do kitice naše himne, ali pa ”Rož, podjuna, zila” ali “Oj Triglav moj dom…

Rok Mihevc

komentar

Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|25. 6. 2022
Novomašniki 2022

To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako si slišali Gospodov klic, kako se veselijo dela na župniji in kaj so izbrali za novomašno geslo …?
 

Novomašniki 2022

To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako si slišali Gospodov klic, kako se veselijo dela na župniji in kaj so izbrali za novomašno geslo …?
 

Matjaž Merljak

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 6. 2022
Prihaja Europeada

Na avstrijskem Koroškem bo od 25. junija do 3. julija potekalo nogometno prvenstvo evropskih avtohtonih manjšin Europeada. Pripravlja jo FUEN, Federalistična unija evropskih narodnosti, organizatorja sta Narodni svet koroških Slovencev (ki je član FUEN) in Slovenska športna zveza iz Celovca. Sodelovalo bo 19 narodnih skupnost, in sicer z 19-imi moškimi in štirimi ženskimi ekipami. Nastopili bodo tudi naši rojaki iz Avstrije in Italije. Nogometna srečanja bodo potekala na več lokacijah na avstrijskem Koroškem in tudi na Prevaljah, športniki (teh bo od 750 do 1000) pa bodo nastanjeni ob Klopinjskem jezeru. Vstop na tekme je prost, vzporedno se bo dogajalo tudi več kulturnih in družabnih dogodkov, priložnost bo tudi za predstavitev življenja slovenske narodne skupnosti in odprtih vprašanj. Več na europeada.eu, dogajanje pa je za našo oddajo predstavil tajnik NSKS in podpredsednik društva Europeada Marko Oraže.  Povabili smo tudi na razstavo slikarke iz Argentine, Klavdije Nose in se ustavili ob bližnjem prazniku države Slovenije.  

Prihaja Europeada

Na avstrijskem Koroškem bo od 25. junija do 3. julija potekalo nogometno prvenstvo evropskih avtohtonih manjšin Europeada. Pripravlja jo FUEN, Federalistična unija evropskih narodnosti, organizatorja sta Narodni svet koroških Slovencev (ki je član FUEN) in Slovenska športna zveza iz Celovca. Sodelovalo bo 19 narodnih skupnost, in sicer z 19-imi moškimi in štirimi ženskimi ekipami. Nastopili bodo tudi naši rojaki iz Avstrije in Italije. Nogometna srečanja bodo potekala na več lokacijah na avstrijskem Koroškem in tudi na Prevaljah, športniki (teh bo od 750 do 1000) pa bodo nastanjeni ob Klopinjskem jezeru. Vstop na tekme je prost, vzporedno se bo dogajalo tudi več kulturnih in družabnih dogodkov, priložnost bo tudi za predstavitev življenja slovenske narodne skupnosti in odprtih vprašanj. Več na europeada.eu, dogajanje pa je za našo oddajo predstavil tajnik NSKS in podpredsednik društva Europeada Marko Oraže.  Povabili smo tudi na razstavo slikarke iz Argentine, Klavdije Nose in se ustavili ob bližnjem prazniku države Slovenije.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|24. 6. 2022
Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Helena Kregar

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|19. 6. 2022
Anton Golež - pričevanje

Tokrat lahko prisluhnete pričevanju 94-letnega Antona Goleža, ki je bil kot mladoletnik pri domobrancih. Doživel je izročitev domobrancev partizanom na Koroškem, zatem ujetništvo v taborišču Kranj in koncentracijskem taborišču Šentvid. Tam je s sojetniki ob zasliševanjih in poniževanjih bival v nečloveških razmerah vse do amnestije avgusta 1945. Večina ujetnikov pa ni imela te sreča in so končali v Kočevskem Rogu. 

Anton Golež - pričevanje

Tokrat lahko prisluhnete pričevanju 94-letnega Antona Goleža, ki je bil kot mladoletnik pri domobrancih. Doživel je izročitev domobrancev partizanom na Koroškem, zatem ujetništvo v taborišču Kranj in koncentracijskem taborišču Šentvid. Tam je s sojetniki ob zasliševanjih in poniževanjih bival v nečloveških razmerah vse do amnestije avgusta 1945. Večina ujetnikov pa ni imela te sreča in so končali v Kočevskem Rogu. 

Jože Bartolj

spominpolitikaAnton Goležkoncentracijsko taborišče Šentvid

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 6. 2022
Dr. Peter Dolničar: Nasadi krompirja so večinoma lepi. Skrbi suša.

V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo se ustavili ob pridelavi krompirja. Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Dr. Peter Dolničar: Nasadi krompirja so večinoma lepi. Skrbi suša.

V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo se ustavili ob pridelavi krompirja. Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 6. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|25. 6. 2022
Novomašniki 2022

To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako si slišali Gospodov klic, kako se veselijo dela na župniji in kaj so izbrali za novomašno geslo …?
 

Novomašniki 2022

To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako si slišali Gospodov klic, kako se veselijo dela na župniji in kaj so izbrali za novomašno geslo …?
 

Matjaž Merljak

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|25. 6. 2022
Martin Golob o počitnicah

O počitnicah, počitku ter tudi o tem, ali gre Bog na počitnice boste slišali v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil župnik Martin Golob

Martin Golob o počitnicah

O počitnicah, počitku ter tudi o tem, ali gre Bog na počitnice boste slišali v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil župnik Martin Golob

Mateja Feltrin Novljan

počitnicedopustduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|25. 6. 2022
Spominjamo se dne 25. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče