V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih.
Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek.
Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih.
Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek.
Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!
spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani
Moja zgodba
Poslušate lahko predavanje dr. Barbare Vodopivec z naslovom Razbiranje molka skozi družinsko zgodovino: usoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej. Predavanje temelji na raziskavi, ki osvetljuje življenjski poti bratov Vilibalda in Ivana Konteja, katerih usodi zrcalita burne politične in družbene prelomnice 20. stoletja.
Predavanje je nastalo po zgodovinski raziskavi dr. Barbare Vodopivec z naslovom Slišati tišino in podnaslovom Družine Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Znanstvena monografija, ki jo je izdala Založba ZRC »Slišati tišino« nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.
Moja zgodba
Poslušate lahko predavanje dr. Barbare Vodopivec z naslovom Razbiranje molka skozi družinsko zgodovino: usoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej. Predavanje temelji na raziskavi, ki osvetljuje življenjski poti bratov Vilibalda in Ivana Konteja, katerih usodi zrcalita burne politične in družbene prelomnice 20. stoletja.
Predavanje je nastalo po zgodovinski raziskavi dr. Barbare Vodopivec z naslovom Slišati tišino in podnaslovom Družine Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Znanstvena monografija, ki jo je izdala Založba ZRC »Slišati tišino« nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.
Moja zgodba
23. avgust je dan, ko se v Evropi spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem smo v oddaji Moja zgodba objavili letošnje nagovore ob odprtju razstave »V senci Beethovnove«, ki je postavljena v zaporniških celicah nekdanje tajne politične policije na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani. Prav tako lahko prisluhnete pogovoru z direktorjem Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomažem Ivešićem, pridigi škofa Franca Šuštarja, ki jo je imel pri petkovi sveti maši za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov in tudi slavnostnemu govoru ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc na akademiji po sveti maši.
Moja zgodba
23. avgust je dan, ko se v Evropi spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem smo v oddaji Moja zgodba objavili letošnje nagovore ob odprtju razstave »V senci Beethovnove«, ki je postavljena v zaporniških celicah nekdanje tajne politične policije na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani. Prav tako lahko prisluhnete pogovoru z direktorjem Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomažem Ivešićem, pridigi škofa Franca Šuštarja, ki jo je imel pri petkovi sveti maši za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov in tudi slavnostnemu govoru ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc na akademiji po sveti maši.
Moja zgodba
Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.
Moja zgodba
Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.
Moja zgodba
Tokrat smo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Jugoslovanstvo – med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, ki jo je napisal dr. Tomaž Ivešić, izdale pa so jo v skupnem sodelovanju vse tri Mohorjeve družbe. Knjigo sta nam predstavila avtor dr. Tomaž Ivešić in pa recenzent ddr. Igor Gradina.
Moja zgodba
Tokrat smo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Jugoslovanstvo – med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, ki jo je napisal dr. Tomaž Ivešić, izdale pa so jo v skupnem sodelovanju vse tri Mohorjeve družbe. Knjigo sta nam predstavila avtor dr. Tomaž Ivešić in pa recenzent ddr. Igor Gradina.
Moja zgodba
V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.
Moja zgodba
V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek predstavitve zadnje biografske knjige nekdanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja z naslovom Neki hudič le mora bit. Ob knjigi so spregovorili Strgarjevi prijatelji in znanci, ki so obujali spomine na skupna leta na političnem, strokovnem in osebnem področju.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek predstavitve zadnje biografske knjige nekdanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja z naslovom Neki hudič le mora bit. Ob knjigi so spregovorili Strgarjevi prijatelji in znanci, ki so obujali spomine na skupna leta na političnem, strokovnem in osebnem področju.
Moja zgodba
Poslušate lahko četrto oddajo iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja, ki smo jo umestili v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Dr. Andrej Rahten je predstavil prelomni čas političnih odločitev na prehodu iz habsburškega okvira v novo državo SHS, odvetnik, član Grboslovnega in zastavoslovnega društvo Heraldica Slovenica Anže Hobič pa je spregovoril o Zemljevidu slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja.
Moja zgodba
Poslušate lahko četrto oddajo iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja, ki smo jo umestili v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Dr. Andrej Rahten je predstavil prelomni čas političnih odločitev na prehodu iz habsburškega okvira v novo državo SHS, odvetnik, član Grboslovnega in zastavoslovnega društvo Heraldica Slovenica Anže Hobič pa je spregovoril o Zemljevidu slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba bo tokrat pred nami knjiga Kardelj - Socialistični utopist na oblasti dr. Jožeta Pirjevca. Ta predstavlja življenje in delo enega ključnih predvojnih revolucionarjev, ideologa in vplivnega politika Edvarda Kardelja. Zanj je novinar Ivo Žajdela v članku v tedniku Družina zapisal, da je največji zločinec v zgodovini slovenskega naroda. Naša gosta bosta publicist dr. Bernard Nežmah in zgodovinar dr. Jože Dežman.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba bo tokrat pred nami knjiga Kardelj - Socialistični utopist na oblasti dr. Jožeta Pirjevca. Ta predstavlja življenje in delo enega ključnih predvojnih revolucionarjev, ideologa in vplivnega politika Edvarda Kardelja. Zanj je novinar Ivo Žajdela v članku v tedniku Družina zapisal, da je največji zločinec v zgodovini slovenskega naroda. Naša gosta bosta publicist dr. Bernard Nežmah in zgodovinar dr. Jože Dežman.
Moja zgodba
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Naš gost
Tokratno oddajo smo posneli v Števerjanu. Spoznali ste lahko podjetnika in trgovca Hadrijana Corsija, ki je prejel 38. nagrado Dušana Černeta. Maja letos je obhajal 86-letnico in je še vedno živahno vpleten v manjšinsko življenje. Kar 44 let je bil aktiven v števerjanski občini, tri mandate je bil župan, deloval je tudi v različnih gospodarskih združenjih.
Srečanja
Zavod ŽIV!M je letos izvedel že peti koncert, ki je pričal o lepoti in dragocenosti vsakega človeškega življenja. Poleg navdihujoče glasbe smo lahko prisluhnili ganljivim zgodbam o življenju. V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili nekaterim skladbam in trem pričevanjem: zakonca sta spregovorila o tem, kako sta sprejela otroka z Downovim sindromom, mama, ki je kot mladoletna naredila splav, je povedala, kako je po štiridesetih letih našla odrešitev, še ena mama pa je pričevala, kako je sprejela otroka, kljub temu, da ji je vsa okolica nasprotovala. Vabljeni k poslušanju!
Svetovalnica
Umetna inteligenca ni več prihodnost, ampak sedanjost. Kako jo v vsakdanjem življenju uporabljati varno, odgovorno in zakaj je pomembno spodbujati njen razvoj, kot trdijo pri Zavodu AI-D? Tudi o tem, kje vidi največje koristi in kako ocenjuje tveganja je spregovorila direktorica zavoda Kaja Kovič.
Spoznanje več, predsodek manj
Pred začetkom novega šolskega leta in vroče referendumske jeseni moralni teolog dr. Ivan Štuhec odpira najbolj pereče družbene dileme v Sloveniji. V dinamičnem pogovoru boste izvedeli:
Naš pogled
Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.
Radijska kateheza
Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, nam bosta pojasnili voditeljici skupin Zdravilna beseda s. Metka Tušar in Maja Karničnik.
Sobotni duhovni večer
V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z rožnim vencem, ki smo ga molili po septembrskem namenu svetega očeta: za zaščito vode. Po rožnem vencu je sledila Radijska kateheza. Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, sta nam v sobotni katehezi Zdravilna beseda pojasnili voditeljici skupin s. Metka Tušar in Maja Karničnik.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Maševal je Danijel Lasbaher, na orgle je igral Matic Krevh.