Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.
spomin politika Jože Dežman socrealistični kipi Matevž Čelik Vidmar Špela Spanžel Martina Kikelj Miloš Kosec Herman Gvardjančič
Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.
Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.
spominpolitikaJože Dežmansocrealistični kipiMatevž Čelik VidmarŠpela SpanželMartina KikeljMiloš KosecHerman Gvardjančič
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana.
Moja zgodba
Pod knjižnim naslovom Tri desetke Selške doline avtorica Marija Gasser opisuje deset cerkva v Selški dolini, ki so bile med drugo svetovno vojno ali po njej porušene, nato pa obnovljene. V oddaji Moja zgodba boste izvedeli, kako in zakaj je prišlo do omenjene knjige. Zanimiva je tudi njena zgradba, saj usode cerkva niso predstavljene kronološko, ampak skozi prizmo veselega, žalostnega in častitljivega dela rožnega venca.
Moja zgodba
Pod knjižnim naslovom Tri desetke Selške doline avtorica Marija Gasser opisuje deset cerkva v Selški dolini, ki so bile med drugo svetovno vojno ali po njej porušene, nato pa obnovljene. V oddaji Moja zgodba boste izvedeli, kako in zakaj je prišlo do omenjene knjige. Zanimiva je tudi njena zgradba, saj usode cerkva niso predstavljene kronološko, ampak skozi prizmo veselega, žalostnega in častitljivega dela rožnega venca.
Moja zgodba
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule pripravila znanstveni posvet z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V zadnji četrti oddaji iz niza boste lahko prisluhnili prispevkoma p. dr. Edvarda Kovača o Rebulovem spopadu z ničem in njegovem krščanskem eksistencializmu in pa dr. Aleša Mavra, ki je razmišljal o Rebulovem janezopavlovskem kompromisu.
Moja zgodba
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule pripravila znanstveni posvet z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V zadnji četrti oddaji iz niza boste lahko prisluhnili prispevkoma p. dr. Edvarda Kovača o Rebulovem spopadu z ničem in njegovem krščanskem eksistencializmu in pa dr. Aleša Mavra, ki je razmišljal o Rebulovem janezopavlovskem kompromisu.
Moja zgodba
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V zadnji 4. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevek Davida Hazemalija in Ane Šela o podobnih pogledih na samostojnost Slovenije Franca Jeze in Branka Pristovška in pa spomine Sergija Pahorja in Mira Oppelta na Franca Jezo.
Moja zgodba
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V zadnji 4. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevek Davida Hazemalija in Ane Šela o podobnih pogledih na samostojnost Slovenije Franca Jeze in Branka Pristovška in pa spomine Sergija Pahorja in Mira Oppelta na Franca Jezo.
Moja zgodba
Na sporedu je bilo še zadnje, tretje nadaljevanje pričevanja narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, o delovanju VOS (Varnostno obveščevalne službe OF), ki je v času okupacije pobijala nasprotnike revolucije. Pričevanje je bilo posneto maja 1979 in je zanimivo zaradi odkritosrčnosti in dobrega spomina, ki je po osamosvojitvi revolucionarje skoraj v celoti zapustil. S komentarji nam pričevanje pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Moja zgodba
Na sporedu je bilo še zadnje, tretje nadaljevanje pričevanja narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, o delovanju VOS (Varnostno obveščevalne službe OF), ki je v času okupacije pobijala nasprotnike revolucije. Pričevanje je bilo posneto maja 1979 in je zanimivo zaradi odkritosrčnosti in dobrega spomina, ki je po osamosvojitvi revolucionarje skoraj v celoti zapustil. S komentarji nam pričevanje pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo pričevanja narodnega heroja Eda Branika Štefana, ki je bilo posneto maja 1979. S komentarji nam ga pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. Začnemo ob 20.h.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo pričevanja narodnega heroja Eda Branika Štefana, ki je bilo posneto maja 1979. S komentarji nam ga pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. Začnemo ob 20.h.
Slovencem po svetu in domovini
V slovenski župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu danes in jutri poteka čiščenje cerkve za veliko noč. Pripravijo ga vsako pomlad in rojake vabijo, naj si vzamejo nekaj časa in pomagajo pri čiščenju klopi, vhodov v cerkev, marmonatih sten in oltarjev. Še jutri in naslednji petek bosta v župnij potekali ribji večerji. To nedeljo bodo pri drugi maši mladi, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo, prvič šli k spovedi. V tem zakramentu bodo prejeli usmiljenje, sočutje in odpuščanje Jezusa, Dobrega Pastirja. Rojaki so vabljeni k molitvi zanje na njihovi duhovni poti, pa tudi za njihove starše, da bi bili svojim otrokom dober zgled v življenju v veri. V ponedeljek zvečer pa bo pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu potekala skupna postna spokorna pobožnost za vernike iz vseh collinwoodskih župnij. Vsi duhovniki iz okolice bodo na voljo za duhovno pripravo na veliki teden.
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. april 2025 ob 05-ih
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Svetovalnica
Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.
Kulturni utrinki
Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.
Komentar tedna
… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.