Is podcast Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1 Is podcast
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

Jože Bartolj

spomin politika Simon Malmenvall Tamara Griesser Pečar Ciril Žebot Samostojna Slovenija in arhiv Studia Slovenica

3. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

Jože Bartolj

VEČ ...|3. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 1

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat slišali prvi posnetek. Simon Malmenvall je predstavil Misel o samostojni Sloveniji iz arhiva Studa Slovenica, Tamara Griesser Pečar pa prizadevanja Cirila Žebota za suvereno Slovenijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaSimon MalmenvallTamara Griesser PečarCiril ŽebotSamostojna Slovenija in arhiv Studia Slovenica

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

spomin politika aleksandrinke Ivan Vetrih Angela Vetrih Marija Stanonik Franček Bertolini Ljubezen na daljavo Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Moja zgodba

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spomin politika aleksandrinke Ivan Vetrih Angela Vetrih Marija Stanonik Franček Bertolini Ljubezen na daljavo Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Moja zgodba

VEČ ...|22. 1. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 1

11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 1

11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.

spomin politika Jože Pučnik Lojze Peterle Borut Pahor Gorazd Pučnik Alenka Puhar Željko Oset Muzej slovenske osamosvojitve

Moja zgodba

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 1

11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.

VEČ ...|22. 1. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 1

11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.

Jože Bartolj

spomin politika Jože Pučnik Lojze Peterle Borut Pahor Gorazd Pučnik Alenka Puhar Željko Oset Muzej slovenske osamosvojitve

Moja zgodba

VEČ ...|15. 1. 2023
Dr. Željko Oset - Udbovski učbenik

Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije. 
 

Dr. Željko Oset - Udbovski učbenik

Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije. 
 

spomin politika Željko Oset Udbovski učbenik UDBA

Moja zgodba

Dr. Željko Oset - Udbovski učbenik

Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije. 
 

VEČ ...|15. 1. 2023
Dr. Željko Oset - Udbovski učbenik

Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije. 
 

Jože Bartolj

spomin politika Željko Oset Udbovski učbenik UDBA

Moja zgodba

VEČ ...|8. 1. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Jazbar, Batič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba lahko poslušate dve predavanji z omenjenega posveta: Erika Jazbar je predstavila »Samostojno politično nastopanje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v novih okvirih narodne manjšine«, dr. Matic Batič, pa je spregovoril o spremembah v kulturni krajini na Primorskem v letih 1943–1954. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Jazbar, Batič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba lahko poslušate dve predavanji z omenjenega posveta: Erika Jazbar je predstavila »Samostojno politično nastopanje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v novih okvirih narodne manjšine«, dr. Matic Batič, pa je spregovoril o spremembah v kulturni krajini na Primorskem v letih 1943–1954. 

spomin politika 75 let Pariške mirovne pogodbe Erika Jazbar Matic Batič

Moja zgodba

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Jazbar, Batič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba lahko poslušate dve predavanji z omenjenega posveta: Erika Jazbar je predstavila »Samostojno politično nastopanje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v novih okvirih narodne manjšine«, dr. Matic Batič, pa je spregovoril o spremembah v kulturni krajini na Primorskem v letih 1943–1954. 

VEČ ...|8. 1. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Jazbar, Batič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba lahko poslušate dve predavanji z omenjenega posveta: Erika Jazbar je predstavila »Samostojno politično nastopanje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v novih okvirih narodne manjšine«, dr. Matic Batič, pa je spregovoril o spremembah v kulturni krajini na Primorskem v letih 1943–1954. 

Jože Bartolj

spomin politika 75 let Pariške mirovne pogodbe Erika Jazbar Matic Batič

Moja zgodba

VEČ ...|1. 1. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Srečko Huth (Jurij Pavel Emeršič)

Poslušate lahko tretjo oddaja v sklopu o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil eden od zgodovinarjev, ki pomagajo pri postopkih ugotavljanja zgodovinskih dejstev mag. Jurij Pavel Emeršič. Predstavil je svoje delo in nekatere ugotovitve ob primeru mučenca, duhovnika Srečka Hutha.

Slovenski mučenci XX. stoletja - Srečko Huth (Jurij Pavel Emeršič)

Poslušate lahko tretjo oddaja v sklopu o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil eden od zgodovinarjev, ki pomagajo pri postopkih ugotavljanja zgodovinskih dejstev mag. Jurij Pavel Emeršič. Predstavil je svoje delo in nekatere ugotovitve ob primeru mučenca, duhovnika Srečka Hutha.

spomin politika mučenci 20 stoletja Jurij Pavel Emeršič Srečko Huth

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - Srečko Huth (Jurij Pavel Emeršič)

Poslušate lahko tretjo oddaja v sklopu o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil eden od zgodovinarjev, ki pomagajo pri postopkih ugotavljanja zgodovinskih dejstev mag. Jurij Pavel Emeršič. Predstavil je svoje delo in nekatere ugotovitve ob primeru mučenca, duhovnika Srečka Hutha.

VEČ ...|1. 1. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Srečko Huth (Jurij Pavel Emeršič)

Poslušate lahko tretjo oddaja v sklopu o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil eden od zgodovinarjev, ki pomagajo pri postopkih ugotavljanja zgodovinskih dejstev mag. Jurij Pavel Emeršič. Predstavil je svoje delo in nekatere ugotovitve ob primeru mučenca, duhovnika Srečka Hutha.

Jože Bartolj

spomin politika mučenci 20 stoletja Jurij Pavel Emeršič Srečko Huth

Moja zgodba

VEČ ...|25. 12. 2022
Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

spomin politika božič na fronti Virgilij Tavčar Franc Praček Dušan Kozem Bojan Bizjak mobilizirani slovenci v italijansko vojsko Irena Uršič

Moja zgodba

Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

VEČ ...|25. 12. 2022
Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

Jože Bartolj

spomin politika božič na fronti Virgilij Tavčar Franc Praček Dušan Kozem Bojan Bizjak mobilizirani slovenci v italijansko vojsko Irena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|18. 12. 2022
Predstavitev nove knjige Igorja Omerze: Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb. 


 

Predstavitev nove knjige Igorja Omerze: Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb. 


 

spomin politika Igor Omerza Boris Pahor Drago Jančar Edvard Kocbek

Moja zgodba

Predstavitev nove knjige Igorja Omerze: Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb. 


 

VEČ ...|18. 12. 2022
Predstavitev nove knjige Igorja Omerze: Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb. 


 

Jože Bartolj

spomin politika Igor Omerza Boris Pahor Drago Jančar Edvard Kocbek

Moja zgodba

VEČ ...|11. 12. 2022
Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

spomin politika Jože Jazbec mobilizirani slovenci v italijansko vojsko Irena Uršič

Moja zgodba

Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

VEČ ...|11. 12. 2022
Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

Jože Bartolj

spomin politika Jože Jazbec mobilizirani slovenci v italijansko vojsko Irena Uršič

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|24. 1. 2023
Muzej slovenske osamosvojitve

Muzej slovenske osamosvojitve

Jože Bartolj

komentar

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Doživetja narave

VEČ ...|20. 1. 2023
Križ čez Nepal

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

Križ čez Nepal

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

Blaž Lesnik

svetovanjenaravaNepal

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 1. 2023
Mag. Jože Mohar o dogajanju na trgu krompirja in izzivih pridelave

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja. 

Mag. Jože Mohar o dogajanju na trgu krompirja in izzivih pridelave

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja. 

Robert Božič

kmetijstvokrompirtrg

Globine

VEČ ...|10. 1. 2023
Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežCerkevpogovor2. vatikanski koncilpapež Benedikt XVI.papež Frančišek

Program zadnjega tedna

VEČ ...|31. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|31. 1. 2023
Spominjamo se dne 31. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 31. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|31. 1. 2023
Evangelij je treba živeti

Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo (Markov evangelij 10, 14).

Evangelij je treba živeti

Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo (Markov evangelij 10, 14).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|31. 1. 2023
Žalostni del dne 31. 1.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Žalostni del dne 31. 1.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|31. 1. 2023
Sv. Don Bosco

Ne zameri, ker sem te prikrajšal za ime, a svetih Janezov vas je vendarle toliko, da vas lažje ločimo …

Sv. Don Bosco

Ne zameri, ker sem te prikrajšal za ime, a svetih Janezov vas je vendarle toliko, da vas lažje ločimo …

Gregor Čušin

duhovnostspomin