Is podcast Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Anton Tomažič Is podcast
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Anton Tomažič

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje nekdanjega poslanca Antona Tomažiča iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine Slovenije. 

Anton Tomažič, rojen 13. junija 1950 v Viru pri Domžalah. Žena Mirjam, hčerka Marjana, sin Tone. Diplomirani pravnik. Avtor več inovacij. Leta 1988 je ustanovil podjetje Ius software, ki pod novim imenom Lexpera deluje v štirih državah z okoli sto zaposlenimi. Navdušen popotnik in kolesar. 

V demokratizacijo Slovenije je vstopil leta 1988 kot odločen protestnik v času procesa proti četverici. Bil je ustanovni član in član vodstva Slovenske demokratične zveze. Nekaj časa vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Slovenije. Aprila 1990 izvoljen v prvi slovenski demokratični parlament. Vodil je zakonodajno pravno komisijo in komisijo za poslovnik. Po razcepu v stranki je z Narodnimi demokrati neuspešno nastopil na volitvah leta 1992. Pisec številnih člankov o nastajanju samostojne slovenske države, vnet polemik, avtor več knjig, omenimo V objemu slovenske pomladi, Med dvema tisočletjema, Drugi kraj rojstva – Nevis. Sourednik knjige Demos na Domžalskem.

Jože Bartolj

spomin politika Anton Tomažič

12. 12. 2021
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Anton Tomažič

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje nekdanjega poslanca Antona Tomažiča iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine Slovenije. 

Anton Tomažič, rojen 13. junija 1950 v Viru pri Domžalah. Žena Mirjam, hčerka Marjana, sin Tone. Diplomirani pravnik. Avtor več inovacij. Leta 1988 je ustanovil podjetje Ius software, ki pod novim imenom Lexpera deluje v štirih državah z okoli sto zaposlenimi. Navdušen popotnik in kolesar. 

V demokratizacijo Slovenije je vstopil leta 1988 kot odločen protestnik v času procesa proti četverici. Bil je ustanovni član in član vodstva Slovenske demokratične zveze. Nekaj časa vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Slovenije. Aprila 1990 izvoljen v prvi slovenski demokratični parlament. Vodil je zakonodajno pravno komisijo in komisijo za poslovnik. Po razcepu v stranki je z Narodnimi demokrati neuspešno nastopil na volitvah leta 1992. Pisec številnih člankov o nastajanju samostojne slovenske države, vnet polemik, avtor več knjig, omenimo V objemu slovenske pomladi, Med dvema tisočletjema, Drugi kraj rojstva – Nevis. Sourednik knjige Demos na Domžalskem.

Jože Bartolj

VEČ ...|12. 12. 2021
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Anton Tomažič

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje nekdanjega poslanca Antona Tomažiča iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine Slovenije. 

Anton Tomažič, rojen 13. junija 1950 v Viru pri Domžalah. Žena Mirjam, hčerka Marjana, sin Tone. Diplomirani pravnik. Avtor več inovacij. Leta 1988 je ustanovil podjetje Ius software, ki pod novim imenom Lexpera deluje v štirih državah z okoli sto zaposlenimi. Navdušen popotnik in kolesar. 

V demokratizacijo Slovenije je vstopil leta 1988 kot odločen protestnik v času procesa proti četverici. Bil je ustanovni član in član vodstva Slovenske demokratične zveze. Nekaj časa vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Slovenije. Aprila 1990 izvoljen v prvi slovenski demokratični parlament. Vodil je zakonodajno pravno komisijo in komisijo za poslovnik. Po razcepu v stranki je z Narodnimi demokrati neuspešno nastopil na volitvah leta 1992. Pisec številnih člankov o nastajanju samostojne slovenske države, vnet polemik, avtor več knjig, omenimo V objemu slovenske pomladi, Med dvema tisočletjema, Drugi kraj rojstva – Nevis. Sourednik knjige Demos na Domžalskem.

Jože Bartolj

spominpolitikaAnton Tomažič

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

spomin politika Sašo Radovanovič Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945 Bombe v Mariboru

Moja zgodba

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spomin politika Sašo Radovanovič Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945 Bombe v Mariboru

Moja zgodba

VEČ ...|7. 4. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - postulator Metod Benedik

V oddaji Moja zgodba je bil z nami postulator postopkov za prištetje k blaženim mučencev 20. stoletja, kapucin p. dr. Metod Benedik. Odgovoril je na vprašanja kako lahko mučeništva slovenskih pričevalcev navežemo na Gospodovo trpljenje in vstajenje? Kaj nam kaže njihov zgled v luči Kristusovega poveličanja? Kaj konkretnega se trenutno dogaja v postopkih? 

Slovenski mučenci XX. stoletja - postulator Metod Benedik

V oddaji Moja zgodba je bil z nami postulator postopkov za prištetje k blaženim mučencev 20. stoletja, kapucin p. dr. Metod Benedik. Odgovoril je na vprašanja kako lahko mučeništva slovenskih pričevalcev navežemo na Gospodovo trpljenje in vstajenje? Kaj nam kaže njihov zgled v luči Kristusovega poveličanja? Kaj konkretnega se trenutno dogaja v postopkih? 

spomin politika mučenci XX stoletja Metod Benedik

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - postulator Metod Benedik

V oddaji Moja zgodba je bil z nami postulator postopkov za prištetje k blaženim mučencev 20. stoletja, kapucin p. dr. Metod Benedik. Odgovoril je na vprašanja kako lahko mučeništva slovenskih pričevalcev navežemo na Gospodovo trpljenje in vstajenje? Kaj nam kaže njihov zgled v luči Kristusovega poveličanja? Kaj konkretnega se trenutno dogaja v postopkih? 

VEČ ...|7. 4. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - postulator Metod Benedik

V oddaji Moja zgodba je bil z nami postulator postopkov za prištetje k blaženim mučencev 20. stoletja, kapucin p. dr. Metod Benedik. Odgovoril je na vprašanja kako lahko mučeništva slovenskih pričevalcev navežemo na Gospodovo trpljenje in vstajenje? Kaj nam kaže njihov zgled v luči Kristusovega poveličanja? Kaj konkretnega se trenutno dogaja v postopkih? 

Jože Bartolj

spomin politika mučenci XX stoletja Metod Benedik

Moja zgodba

VEČ ...|31. 3. 2024
10 let Civilno družbene pobude Vseposvojitev

Civilno družbena pobuda Vseposvojitev, ki si prizadeva za simbolično posvojitev vseh žrtev druge svetovne vojne in pobojev po njej, v mesecu aprilu praznuje 10 letnico delovanja. V oddaji Moja zgodba je bila na veliko noč z nami ustanoviteljica Romana Bider. 

10 let Civilno družbene pobude Vseposvojitev

Civilno družbena pobuda Vseposvojitev, ki si prizadeva za simbolično posvojitev vseh žrtev druge svetovne vojne in pobojev po njej, v mesecu aprilu praznuje 10 letnico delovanja. V oddaji Moja zgodba je bila na veliko noč z nami ustanoviteljica Romana Bider. 

spomin politika vseposvojitev Romana Bider

Moja zgodba

10 let Civilno družbene pobude Vseposvojitev

Civilno družbena pobuda Vseposvojitev, ki si prizadeva za simbolično posvojitev vseh žrtev druge svetovne vojne in pobojev po njej, v mesecu aprilu praznuje 10 letnico delovanja. V oddaji Moja zgodba je bila na veliko noč z nami ustanoviteljica Romana Bider. 

VEČ ...|31. 3. 2024
10 let Civilno družbene pobude Vseposvojitev

Civilno družbena pobuda Vseposvojitev, ki si prizadeva za simbolično posvojitev vseh žrtev druge svetovne vojne in pobojev po njej, v mesecu aprilu praznuje 10 letnico delovanja. V oddaji Moja zgodba je bila na veliko noč z nami ustanoviteljica Romana Bider. 

Jože Bartolj

spomin politika vseposvojitev Romana Bider

Moja zgodba

VEČ ...|24. 3. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

spomin politika Gentilejeva šolska reforma italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju Matic Batič Salvator Žitko

Moja zgodba

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

VEČ ...|24. 3. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Jože Bartolj

spomin politika Gentilejeva šolska reforma italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju Matic Batič Salvator Žitko

Moja zgodba

VEČ ...|17. 3. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Bernard Štuhec (Aleš Maver)

Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.

Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Bernard Štuhec (Aleš Maver)

Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.

spomin politika mučenci XX stoletja Bernard Štuhec Aleš Maver

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Bernard Štuhec (Aleš Maver)

Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.

VEČ ...|17. 3. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Bernard Štuhec (Aleš Maver)

Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.

Jože Bartolj

spomin politika mučenci XX stoletja Bernard Štuhec Aleš Maver

Moja zgodba

VEČ ...|10. 3. 2024
Okrogla miza po filmu Nebesa pod Triglavom

27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!

Okrogla miza po filmu Nebesa pod Triglavom

27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!

spomin politika film Nebesa pod Triglavom David Sipoš Romana Bider Peter Hribar Borut Pahor Mitja Ferenc Studio Siposh

Moja zgodba

Okrogla miza po filmu Nebesa pod Triglavom

27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!

VEČ ...|10. 3. 2024
Okrogla miza po filmu Nebesa pod Triglavom

27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!

Jože Bartolj

spomin politika film Nebesa pod Triglavom David Sipoš Romana Bider Peter Hribar Borut Pahor Mitja Ferenc Studio Siposh

Moja zgodba

VEČ ...|3. 3. 2024
Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

spomin politika Jože Dežman Huda jama 15 let Hude jame

Moja zgodba

Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

VEČ ...|3. 3. 2024
Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

Jože Bartolj

spomin politika Jože Dežman Huda jama 15 let Hude jame

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

spomin politika Gentilejeva šolska reforma Igor Grdina Milena Černe italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Moja zgodba

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spomin politika Gentilejeva šolska reforma Igor Grdina Milena Černe italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|13. 4. 2024
Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Damijana Medved

spominživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 4. 2024
Razstava Rafaelove družbe na Dobrovi

V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška. 

Razstava Rafaelove družbe na Dobrovi

V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Mladoskop

VEČ ...|19. 4. 2024
Mladi o srečanju z enim najbolj znanih voditeljev podkasta

Klemen Kraševec, Aljaž Bratina, Aleks Birsa Jogan in Brina Rednjak so opisali svoje doživljanje srečanja z enim najbolj odmevnih podkasterjev katoliškega okolja, ki je obiskal Slovenijo in požel veliko zanimanja. Nekaj njegovih sporočil, premislekov, ki so jih najbolj nagovorili, so podelili z nami. 

Mladi o srečanju z enim najbolj znanih voditeljev podkasta

Klemen Kraševec, Aljaž Bratina, Aleks Birsa Jogan in Brina Rednjak so opisali svoje doživljanje srečanja z enim najbolj odmevnih podkasterjev katoliškega okolja, ki je obiskal Slovenijo in požel veliko zanimanja. Nekaj njegovih sporočil, premislekov, ki so jih najbolj nagovorili, so podelili z nami. 

Nataša Ličen

mladiodnosiduhovnostdružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2024
Bliža se 72. Ljubljana Festival

V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.

Bliža se 72. Ljubljana Festival

V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmLjubljana FestivalKatja Bogovič