Marija Gasser: Selška dolina - zadnji dom Filipa Terčelja

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.

Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba

Maria Velikonja, vnukinja pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga junija 1945 najprej obsodili na prvem montiranem procesu po koncu druge svetovne vojne pri nas in nato ustrelili na strelišču na Dolenjski cesti, je v samozaložbi izdala dvojezično angleško-slovensko knjigo z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba. Knjigo so jo predstavili publicista Ivo Jevnikar in Alenka Puhar, zgodovinar Renato Podbersič in avtorica Maria Velikonja. 

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -1

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Soorganizirala sta ga Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Na njem je sodelovala vrsta referentov različnih strok, ki so temno in težko dediščino komunistične revolucije predstavili vsak iz svojega poklicnega vidika. Poleg uvodnih besed ste lahko slišali tudi predavanje Lane Delač Hrovatin v katerem je predstavila nadzor tajne politične policije nad Edvardom Kocbekom, Borisom Pahorjem in Viktorjem Blažičem.

Temna in svetla plat Dela

V oddaji Moja zgodba smo predstavili zadnji dve knjigi o najpomembnejšem časopisu v času komunističnega režima: »Temna in svetla stran Dela«. Njun avtor je publicist mag. Igor Omerza. Sedanja Temna stran Dela je nadaljevanje prve knjige o novinarjih Dela, ki so bili sodelavci tajne politične policije UDBe.  Prav tako pa v svojem delu omenja tudi novinarje, ki niso podlegli pritisku tajne službe. Gre torej za trilogijo o Delu in Udbi v skupnem obsegu 1.266 strani. Omerza jo je pripravljal skoraj 20 let iz ostankov ohranjenega udbovskega gradiva. 

Anton Torkar: Beg iz pekla

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Beg iz pekla, ki jo je že leta 1987 izdal Anton Torkar. To je že tretji ponatis o vojaški poti primorskega Slovenca, ki je bil kot italijanski vojaški obveznik poslan na vzhodno fronto v zaledje bitke za Stalingrad. Knjigo sta ob 80 letnici konca druge svetovne založila Muzej novejše in sodobne zgodovine ter Tolminski muzej, predstavila pa nam je urednica, kustosinja Irena Uršič.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje - 6

Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 3.del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.

Iz pričevanja:

Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.