Ali se v slovenskih klavnicah lahko »manipulira« s težo živali, se, po prejetih opozorilih s strani rejcev, sprašuje Igor Hrovatič, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na podlagi dokumentacije, iz katere je razvidno, da je klavna teža moških živali, približno enake starosti, pasme, istega rejca v isti klavnici razlikovala tudi do 200 kg, je pristojnim inštitucijam prijavil sum neustreznega delovanja merilnih naprav in sum menjave ušesnih številk živali po zakolu.

Ponujanje mesa znamke Izbrana kakovost Slovenije s 50% popustom razvrednoti delo rejcev, ima negativen vpliv za oblikovanje odkupnih cen v prihodnje, razvrednoti pomen kvalitetne, lokalno pridelane hrane kot strateške dobrine ter vnaša dodatno nezadovoljstvo v odnose med deležniki preskrbe s hrano, pravi predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager.

Dva slovenska trgovca v teh dneh v okviru cenovnih akcij ponujata prvovrstno slovensko mlado goveje meso po precej znižanih cenah. V trgovinah Tuš lahko kupci goveje stegno brez kosti, ki se prodaja v okviru nacionalne sheme Izbrana kakovost Slovenije kupijo s kar 50 odstotnim popustom, kar je nesprejemljivo in vodi k razvrednotenju te znamke pravi Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič.

Samozaposleni, družbeniki in kmetje, ki želijo uveljavljati povračilo delno izgubljenega dohodka zaradi karantene ali obveznosti varstva otrok med lanskim julijem in koncem decembra, imajo za predložitev ustrezne vloge preko portala eDavki čas le še do sobote, opozarja Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Kmetje in kmetice, ki so dopolnili 65 let starosti in niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence so upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka. Kako ga uveljavljati pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 evrov do 750 evrov tudi za obdobje julij – december 2021. Pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano obvešča, da aplikacija za vodenje registra kmetijskih gospodarstev ne bo delovala od 13. do 23. januarja zaradi priprave podatkov za potrebe subvencijske kampanje za leto 2022. V tem času na upravnih enotah ne bo mogoče spreminjati podatkov v registru kmetijskih gospodarstev.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin uporabnike fitofarmacevtskih sredstev opozarja, da spletna prodaja fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji ni dovoljena. V okviru nadzora nad internetno prodajo so namreč opazili romunsko  spletno trgovino, ki ponuja in prodaja fitofarmacevtska sredstva, tudi taka, ki pri nas niso dovoljena.

Mladi in prodorni slovenski kmetje poskušajo z različnimi vrstami pridelave, predvsem pa visoko stopnjo predelave lastnih pridelkov na svojih kmetijah doseči čim boljši ekonomski rezultat. Mnogi med njimi pa na kmetijah ob tem izvajajo tudi projekte, ki so širše družbeno podprti. IMK 2021 Gregor Slavec je član Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in v sodelovanju z LAS med Snežnikom in Nanosom na svoji kmetiji izvaja kar nekaj takih projektov. 

Danes je potrjen tudi prvi primer okužbe z aviarno influenco pri poginulem labodu, ki so ga našli v okolici Pragerskega, je za naš radio povedala mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Vsi tisti kmetje, ki se želite s prihodnjim letom vključiti v certificirano ekološko pridelavo, ali pa podaljšati veljavnost trenutnemu certifikatu, imate le še do petka čas, da se prijavite eni od kontrolnih organizacij. Mitja Zupančič, svetovalec specialist za EKO kmetovanje na KGZ Celje pojasnjuje, zakaj je to še posebej pomembno za vse tiste, ki na novo vstopajo v sistem.

Predsednik KGZS Roman Žveglič je prepričan, da bi kmetije, če ne bi bile že celo desetletje izčrpavane z nizkimi odkupnimi cenami, razvoj lahko financirale s svojimi sredstvi. To je tudi pojasnil na primeru mlekarskih kmetij, ki so v zadnjem desetletju izgubile okroglih 200 milijonov sredstev.

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.

Ministri za kmetijstvo EU so v ponedeljek v Bruslju potrdili načrt izrednih ukrepov za zagotavljanje prehranske varnosti v Evropi v primeru morebitnih kriz. Pri tem so poudarili, da mora obravnava prihodnjih kriz temeljiti na izkušnjah, pridobljenih med zdajšnjo pandemijo novega koronavirusa. Načrt izrednih ukrepov za zagotavljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti, ki ga je Komisija pripravila v okviru strategije od vil do vilic, naj bi EU pomagal tudi pri spoprijemanju z izzivi, kot so izredni vremenski dogodki, vprašanja v zvezi z zdravjem rastlin in živali ter tudi zaradi pomanjkanja gnojil, energije in celo delovne sile.

Potrošniki vedno bolj posegajo po ekoloških izdelkih, če na trgu ni slovenskih, kupijo tuje. Slovenija je zaradi raznolikega terena, majhnih kmetij in pridnih rok kmetov, primerna, da postane država z velikim deležem ekoloških kmetij. Zaradi dodane vrednosti, ki jo ekološki pridelki in predelani proizvodi doprinesejo, se na kmetijah lahko vzpostavijo nova delovna mesta. Ekološko kmetijstvo pa ni samo tržna niša, ampak je prijaznejše do okolja in tako pomaga doseči zaveze, ki smo jih kot država v EU dolžni doseči. Kakšne so prednosti ekološkega kmetijstva, kako se prijavimo v postopek certificiranja in kakšne podpore smo deležni s strani države in drugih institucij, lahko v spletnem seminarju zveste zvečer ob 20.00.

Vsi samozaposleni, družbeniki in kmetje so v primeru karantene ali zaradi obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene, upravičeni do delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Povračilo se glede na trajanje karantene giblje od 250 do 750 evrov in je mogoče tudi za obdobje od julija do konca letošnjega leta. Več lahko preberete tukaj!

Na KGZS tudi letos pripravljajo posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, na katrem bodo predstavili novosti na področju predpisov, ki urejajo to področje in najpogostejše napake, ki jih pri izvajanju teh dejavnosti ugotavljajo inšpektorji …

Mnogi se ne zavedajo, da je v okviru ukrepov, ki se financirajo iz sredstev skupne EU kmetijske politike, precej denarja namenjenega tudi za ukrepe, ki nimajo skoraj nič skupnega s kmetijstvom. Tako je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano te dni objavilo 3. javni razpis, ki je namenjen operaterjem elektronskih komunikacij za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Z njim bodo podprli odpravljanje t.i. belih lis v koroški, podravski in pomurski statistični regiji, kjer mnoga gospodinjstva še nimajo zagotovljenega dostopa do širokopasovnega internetnega omrežja …

V aktualnem programskem obdobju, ki se bo v prihodnjem letu končalo, sta že bila izpeljana dva, pravkar pa je odprt še 3. javni razpis za Pomoč za zagon dejavnosti in razvoj majhnih kmetij. Rezerviranih je nekaj več kot 15 milijonov evrov sredstev, ki so majhnim kmetijam, ki načrtujejo vlaganje v razvoj na voljo z lažjim dostopom. Gre namreč za kmetije, ki do sedaj niso imele možnosti kandidirati na nobenem razpisu, novi ukrep pa jim je omogočil pridobiti vsaj nekaj nepovratnih sredstev za investicije.

Do 25. novembra je še odprta javna razprava o drugem predlogu strateškega načrta slovenskega kmetijstva po letu 2023. Roman Savšek predsednik Zveze društev rejcev drobnice pravi, da so svoje pomisleke in predloge že posredovali odgovornim na kmetijsko ministrstvo. V današnji rubriki pa lahko slišite, kaj Roman Savšek, na podlagi izkušenj povezovanja rejcev drobnice pri prodaji živali svetuje tako prašičerejcem kot govedorejcem, ki so še posebej na udaru izjemno nizkih odkupnih cen.

Dr. Marjeta Recek vodja Sektorja za varovanje zdravja na Ministrstvu za zdravje trdi, da je desetletje osveščanja o pomenu zajtrkovanja prispevalo k pozitivno spremenjenim prehranjevalnim navadam glede zajtrkovanja, kot tudi uživanja sadja in zelenjave. Spodbudni so tudi podatki o zmanjševanju uživanja sladkih pijač med mladostniki.

Desetletje priprave Tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih in kasneje pridružen Dan slovenske hrane, ki ga že nekaj let obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, kljub krču pandemije tudi letos spet vabita k razmisleku o slovenski pridelavi hrane in odločanju zanjo. Sprva promocijski akciji sta veliko več, gre za vzgojo in gre za veliko odgovornost, je v torek opozoril minister dr. Jože Podgoršek.

Desetletje priprave Tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih in kasneje pridružen Dan slovenske hrane, ki ga že nekaj let obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, kljub krču pandemije tudi letos spet vabita k razmisleku o slovenski pridelavi hrane in odločanju zanjo. Zelo aktivni so bili v minulem mesecu tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine, kjer so za vzgojno izobraževalne ustanove pripravili posebne učne vsebine, pravi Anja Mager.

Martinovo je vsako leto praznik veselja in hvaležnosti. Prodorni mladi vinogradnik Lojze Kerin pravi, da so razmere, v katere je to kmetijsko panogo potisnila pandemija sicer težke in zahtevne, a kljub temu ima veliko razlogov za hvaležnost … Naj bo današnje Martinovo priložnost, da se v družinskem krogu poveselimo ob dobrem vinu, ki so ga pridelali slovenski vinogradniki in vinarji, ga s hvaležnostjo okušamo in na kulturo uživanja vina opozorimo tudi svoje otroke.

Ena od naših poslušalk je pred časom spraševala, ali je listje repe užitno in bi ga lahko recimo koristno uporabili v naši prehrani cez zimo. Fanči Perdih odgovarja pritrdilno.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odprlo II. javno razpravo celovitega predloga strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023, ki bo trajala do 25. novembra 2021. Na ZZS dokument že preučujejo, jutri pripravljajo tudi prvi usklajevalni sestanek. Predsednik zadružne zveze Slovenije, Borut Florjančič med drugim opozarja, da še vedno ni kalkulacij učinkov...

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč ocenilo, da je pomoč čebelarjem, po spomladanski pozebi in nestanovitnem vremenu v maju in prvi polovici junija, kar je botrovalo zmanjšanemu medenju, potrebna in nujna. Za nadomestilo škode, ki so jo čebelarji letos utrpeli zaradi pozebe, bo država iz proračuna namenila 1 milijon in 280 tisoč EUR.

Rok setve prezimnih posevkov se zaradi letošnjih vremenskih okoliščin izjemoma podaljša iz 25. oktobra na 15. november, začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, pa iz 15. novembra na 5. december 2021. 

Tako na Kmetijsko gozdarski zbornici, kot na Zadružni zvezi Slovenije zahtevajo, da bodo v prihodnjem programskem obdobju 2023 do 2027 podpore živilski industriji vezane na pogoj odkupa in dokazljivega deleža slovenske surovine v predelavi. 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 1. oktobra objavilo 4. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Upravičenec lahko uveljavlja predvsem stroške, vezane na vzpostavitev črpališča ter izgradnjo primarnega in sekundarnega namakalnega razvoda. Upravičeni strošek je lahko tudi ureditev vodnega vira, na primer v obliki vrtine ali akumulacije, temeljna zahteva pa, da gre za skupinsko naložbo, ki bo namakanje pridelave omogočila več kmetijam hkrati, saj se na ta način zmanjšajo stroški namakanja na enoto površine in doseže večja stroškovna učinkovitost ter smotrnost porabe sredstev in virov v kmetijstvu. V okviru razpisa pa se ne financirajo stroški za končno namakalno opremo posameznega uporabnika.

Dozorevaje koruze, še posebej tiste, ki je namenjena pridelavi zrnja, letos zamuja. To je lahko slaba popotnica za pravočasno setev ozimin pravi Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kranj in opozarja na temperaturne pragove za posamezna žita in trave.

Temelj uspešnega pridelovanja žit je uporaba kakovostnega certificiranega semena, ki zagotavlja sortno čistost, ustrezno zdravstveno stanje, visoko kaljivost in odsotnost semena plevelov. Pomen setve certificiranega semena se kaže še posebej v boju z snetmi, ki so se v Sloveniji v minulih letih spet bolj razširile, pravi mag. Jože Mohar.

Poleg tega da odkup prašičev zaradi krite CO2 skoraj stoji, kar tamkajšnjim rejcem vsak dan povzroča veliko gospodarsko škodo, se soočajo tudi s padcem cen svinjine, v mesno predelovalni industriji pa kritično primankuje delovne sile, kar je  predvsem posledica brexita. Zato od ekipe premierja Jonsona zahtevajo takojšnjo uvedbo delavnih vizumov za tujo kvalificirano delovno silo, da bi stekla predelava, ter začasno oprostitev davkov. 

Brexit in CO2 razlog za pomanjkanje hrane na Otoku?

Na pragu jeseni se Velika Britanija spet sooča s praznimi policami v trgovinah z živili. Medtem ko je motnjam v oskrbi poleti botrovalo predvsem pomanjkanje delovne sile, pa so vzrok zadnjim težavam pri oskrbi s svežimi živili, visoke cene plina.

Na dobre rezultate pridelave ozimnih žit, vpliva tudi prilagojenost posameznih sort na razmere, v katerih jih pridelujemo. Zato je zelo pomembno, da se tudi semenska pridelava vrši tam, kjer kasneje žita sejemo in gojimo, saj so tako bolje prilagojena na naše rastne razmere, trdi mag. Jože Mohar. V današnjem podcastu pa več o novem večrednem ječmenu, ki se lahko pohvali z odličnim zdravstvenim stanjem in velikimi pridelki tako zrna kot slame. 

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, tudi naša kmetijska rubrika s sicer zelo perečo tematiko v enem od vipavskih narečij.

Toplo poletje bo letos omogočilo hitrejše spravilo koruze, saj vroči dnevi pospešujejo dozorevanje. Pričakovati je, da bodo kmetje na požetih njivah pohiteli tudi pripravami tal za setev ozimnih žit. Kljub temu strokovnjaki odsvetujejo prezgodnje septembrske setve saj bodo v tem primeru žita več časa na udaru listnih uši, ki delajo škode predvsem s prenosom virusov. O tem je spregovoril mag. Jože Mohar, ki je tudi pojasnil, zakaj je ječmen Sandra najbolj iskan ječmen iz ponudbe semenarske hiše Agrosaat.

Kmetijski inštitut Slovenije in KGZ Ljubljana v jutrišnjem prazničnem dopoldnevu vabita na t.i. Dan koruze 2021, ki se bo odvijal na poskusnih poljih Kmetijskega inštituta Slovenije ob cerkvici v Jablah. Primerjati bo mogoče hibride koruze kar 11 semenarskih hiš,  pravi Damjana Iljaš, svetovalka specialistka za poljedelstvo.

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

Jasna Pleteršek z Agencije za varstvo konkurence je na letošnjem posvetu o nepoštenih praksah v verigi preskrbe s hrano na sejmu Agra opozorila, da je večina velikih kupcev svoje poslovanje prilagodila zahtevam zakona, medtem ko mnogi manjši velikokrat zahtev sploh ne poznajo. A srečujejo se s še enim dejstvom, namreč, da prijav dobaviteljev na Agencijo za varstvo konkurence, ki je prvenstveno prekrškovni organ, sploh ni in pojasnila, kaj je še bolj alarmantno …

Eden od pojavov, ki skrbijo vrtičkarje je, zakaj letos ostaja paradižnik na vrhu rumeno zelen in trd, spodnji del plodov pa je normalno obarvan, ter mehkejši. Kaj gre narobe, se sprašujejo pridelovalci? 

Na vrtovih smo krompir večinoma izkopali in postavlja se vprašanje, kaj posejati ali posaditi na to prosto mesto. Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin s KGZ Maribor pravi, da če poskrbimo za zalivanje in senčenje je možnosti za pridelavo zelo veliko.

“Upam, da bo nova verzija Strateškega načrta Skupne kmetijske politike pravično obravnavala bodoče mlade prevzemnike. Enačiti hribovske in ravninske kmetije na podlagi doseganja t.i. Standardnega dohodka ni pravično,” pravi kmet Janez Beja, predsednik OE KGZS Ljubljana.

Slovensko kmetijstvo potrebuje leaderja, kot je Luka Dončič, ki bo povezal vse sektorje in nevladne organizacije v ekipo, ki bo skupaj s kmeti ustvarila blaginjo državljanom Slovenije, pravi Rok Sedminek, in vabi, da podate pripombe in predloge na predlog slovenske verzije Strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023.

Varna vožnja s traktorjem, pa ne le zato, ker ti praviloma postajajo vse večji in močnejši, je velik izziv. Tega se zavedajo tudi mladi na podeželju, zato Zveza slovenske podeželske mladine v sodelovanju z Društvom podeželske mladine Spodnje Savinjske doline v nedeljo vabita na poligon AMZS na Vransko, kjer se bo odvijal letošnji dogodek »NeVARNO s traktorjem«. Blaž Jelen v imenu organizatorjev obljublja, da se ne boste lahko preizkusili le v spretnostni vožnji s številnimi modeli traktorjev, ampak boste na dogodku lahko videli in tudi doživeli marsikaj zanimivega. Takega, kar vam bo prav prišlo v kočljivih situacijah, čeprav je glavni namen vsega, da bi takih kočljivih situacij bilo čimmanj.

KGZ Maribor jutri pripravlja t.i. poljedelski dan, ki bo vsem zainteresiranim dostopen prek spleta, aktivno bodo namreč lahko sodelovali prek aplikacije zoom. Posebno pozornost bodo namenili vedno večji težavi erozije na kmetijskih površinah, ki rezultira v izgubah rodovitne plasti zemlje, sicer pa nam je tokratno vsebino predstavil Timotej Horvat, mag. kmetijstva.

»Ključno je, da imamo izračune, da vemo, kaj se bo zgodilo, če investiramo v en sektor več in v drugega manj, kaj se bo zgodilo s strukturo kmetij. Mene je strah da se bo na koncu zgodilo, da bomo imeli govedorejo na poti prašičereje, se pravi v ne-samooskrbo. Pozivamo, da se na podlagi izračunov in študij strokovnjakov ponovno usedemo. Jesen bo kar topla,« o javni razpravi o prihodnji SKP pravi predsednik zadružne zveze Borut Florjančič.

Prvega januarja letos se je začel uporabljati Zakon o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre za zakon, ki izpolnjuje marsikatera pričakovanja in potrebe kmetov, za katere so si na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije prizadevali vrsto let in rešuje kar dve težavi kmetov ob upokojitvi. Urška Ahlin Ganziti iz pravne službe KGZS pojasnjuje: »Prva je vštevanje dokupljenih kmečkih let v pokojninsko dobo brez dokupa, druga pa priznanje širšega obsega pravic kmetom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja plačevali enako visoke prispevke kot t.i. združeni kmetje, katerim je bil že takrat priznan polni obseg pravic.«