Otroška opera Kekec in Škrat Skovik

V Cankarjevem domu v Ljubljani premiero doživlja nova izvirna slovenska opera za otroke “Kekec in škrat Skovik”, za katero je glasbo napisal Tomaž Habe, libreto pa Milan Dekleva. V koprodukcijski predstavi Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Glasbene matice Ljubljana in Cankarjevega doma nastopajo otroški solisti, Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Odrasli pevski zbor Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik, Klemen Torkar, Janko Volčanšek ter orkester pod vodstvom Iztoka Kocena. Predstavo predstavlja vodja Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katja Konvalinka.

9. 2. 2024
Otroška opera Kekec in Škrat Skovik

V Cankarjevem domu v Ljubljani premiero doživlja nova izvirna slovenska opera za otroke “Kekec in škrat Skovik”, za katero je glasbo napisal Tomaž Habe, libreto pa Milan Dekleva. V koprodukcijski predstavi Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Glasbene matice Ljubljana in Cankarjevega doma nastopajo otroški solisti, Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Odrasli pevski zbor Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik, Klemen Torkar, Janko Volčanšek ter orkester pod vodstvom Iztoka Kocena. Predstavo predstavlja vodja Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katja Konvalinka.

Marjan Bunič

VEČ ...|9. 2. 2024
Otroška opera Kekec in Škrat Skovik

V Cankarjevem domu v Ljubljani premiero doživlja nova izvirna slovenska opera za otroke “Kekec in škrat Skovik”, za katero je glasbo napisal Tomaž Habe, libreto pa Milan Dekleva. V koprodukcijski predstavi Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Glasbene matice Ljubljana in Cankarjevega doma nastopajo otroški solisti, Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Odrasli pevski zbor Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik, Klemen Torkar, Janko Volčanšek ter orkester pod vodstvom Iztoka Kocena. Predstavo predstavlja vodja Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katja Konvalinka.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmoperaKekec

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Tri novice iz kulture

V Narodni in univerzitetni knjižnici so s prostovoljci in orodjem umetne inteligence pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela in tako vstopili v njemu posvečeno leto. Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je minulo leto obiskalo slabih 68.000 obiskovalcev, kar že presega število obiskov pred epidemijo. Za konec pa sledi še povabilo na koncert orgelskega cikla v Šentvidu pri Stični.

Tri novice iz kulture

V Narodni in univerzitetni knjižnici so s prostovoljci in orodjem umetne inteligence pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela in tako vstopili v njemu posvečeno leto. Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je minulo leto obiskalo slabih 68.000 obiskovalcev, kar že presega število obiskov pred epidemijo. Za konec pa sledi še povabilo na koncert orgelskega cikla v Šentvidu pri Stični.

kulturaKosovelovo leto v NUKAjdaZavrtanik DrglinAleksander LorenčičLuka PosavecMuzej Ptuj OrmožOrgelski cikel Šentvid pri Stični

Kulturni utrinki

Tri novice iz kulture

V Narodni in univerzitetni knjižnici so s prostovoljci in orodjem umetne inteligence pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela in tako vstopili v njemu posvečeno leto. Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je minulo leto obiskalo slabih 68.000 obiskovalcev, kar že presega število obiskov pred epidemijo. Za konec pa sledi še povabilo na koncert orgelskega cikla v Šentvidu pri Stični.

VEČ ...|30. 1. 2026
Tri novice iz kulture

V Narodni in univerzitetni knjižnici so s prostovoljci in orodjem umetne inteligence pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela in tako vstopili v njemu posvečeno leto. Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je minulo leto obiskalo slabih 68.000 obiskovalcev, kar že presega število obiskov pred epidemijo. Za konec pa sledi še povabilo na koncert orgelskega cikla v Šentvidu pri Stični.

Jože Bartolj

kulturaKosovelovo leto v NUKAjdaZavrtanik DrglinAleksander LorenčičLuka PosavecMuzej Ptuj OrmožOrgelski cikel Šentvid pri Stični

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Koncerti Komornega zbora Dekor

V oddaji o kulturi smo predstavili tri prihajajoče koncerte Komornega zbora Dekor, ki bo nastopil v sklopu novomeškega in ljubljanskega Sakralnega abonmaja, ter tudi v mariborski minoritski cerkvi. Gost oddaje je bil dirigent Peter Novaka Smolič, ki nam bo predstavil zasedbo in koncertni program.

Koncerti Komornega zbora Dekor

V oddaji o kulturi smo predstavili tri prihajajoče koncerte Komornega zbora Dekor, ki bo nastopil v sklopu novomeškega in ljubljanskega Sakralnega abonmaja, ter tudi v mariborski minoritski cerkvi. Gost oddaje je bil dirigent Peter Novaka Smolič, ki nam bo predstavil zasedbo in koncertni program.

kulturaglasbaKoZ DekorPeter Novak SmoličSlišite mojo ljubezen

Kulturni utrinki

Koncerti Komornega zbora Dekor

V oddaji o kulturi smo predstavili tri prihajajoče koncerte Komornega zbora Dekor, ki bo nastopil v sklopu novomeškega in ljubljanskega Sakralnega abonmaja, ter tudi v mariborski minoritski cerkvi. Gost oddaje je bil dirigent Peter Novaka Smolič, ki nam bo predstavil zasedbo in koncertni program.

VEČ ...|29. 1. 2026
Koncerti Komornega zbora Dekor

V oddaji o kulturi smo predstavili tri prihajajoče koncerte Komornega zbora Dekor, ki bo nastopil v sklopu novomeškega in ljubljanskega Sakralnega abonmaja, ter tudi v mariborski minoritski cerkvi. Gost oddaje je bil dirigent Peter Novaka Smolič, ki nam bo predstavil zasedbo in koncertni program.

Jože Bartolj

kulturaglasbaKoZ DekorPeter Novak SmoličSlišite mojo ljubezen

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Prešernov smenj

V Kranju, Prešernovem mestu se bo 1. februarja začel osemdnevni program doživetij kulture Prešernov smenj, ki bo vrhunec doživel na slovenski kulturni praznik 8. februarja že 23. 

Prešernov smenj

V Kranju, Prešernovem mestu se bo 1. februarja začel osemdnevni program doživetij kulture Prešernov smenj, ki bo vrhunec doživel na slovenski kulturni praznik 8. februarja že 23. 

kulturaliteraturaPrešernov smenjslovenski kulturni praznik v KranjuManja ZorkoKlemen Malovrh

Kulturni utrinki

Prešernov smenj

V Kranju, Prešernovem mestu se bo 1. februarja začel osemdnevni program doživetij kulture Prešernov smenj, ki bo vrhunec doživel na slovenski kulturni praznik 8. februarja že 23. 

VEČ ...|28. 1. 2026
Prešernov smenj

V Kranju, Prešernovem mestu se bo 1. februarja začel osemdnevni program doživetij kulture Prešernov smenj, ki bo vrhunec doživel na slovenski kulturni praznik 8. februarja že 23. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaPrešernov smenjslovenski kulturni praznik v KranjuManja ZorkoKlemen Malovrh

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Knjiga o baronu Andreju Čehovinu, najhrabrejšemu med hrabrimi

Park vojaške zgodovine Pivka je predstavil knjigo Najhrabrejši med hrabrimi - baron Andrej Čehovin (1810-1855), s katero so se ob 170. obletnici njegove smrti skupaj z razstavo poklonil spominu na večkrat odlikovanega slovenskega častnika v avstrijski cesarski vojski. Avtorja razstave in dvojezične slovensko-angleške knjige sta Janko Boštjančič in Pavel Car. 

Knjiga o baronu Andreju Čehovinu, najhrabrejšemu med hrabrimi

Park vojaške zgodovine Pivka je predstavil knjigo Najhrabrejši med hrabrimi - baron Andrej Čehovin (1810-1855), s katero so se ob 170. obletnici njegove smrti skupaj z razstavo poklonil spominu na večkrat odlikovanega slovenskega častnika v avstrijski cesarski vojski. Avtorja razstave in dvojezične slovensko-angleške knjige sta Janko Boštjančič in Pavel Car. 

kulturaJanko BoštjančičAndrej Čehovinnajhrabrejši med hrabrimiPark vojaške zgodovine PivkaPavel Car

Kulturni utrinki

Knjiga o baronu Andreju Čehovinu, najhrabrejšemu med hrabrimi

Park vojaške zgodovine Pivka je predstavil knjigo Najhrabrejši med hrabrimi - baron Andrej Čehovin (1810-1855), s katero so se ob 170. obletnici njegove smrti skupaj z razstavo poklonil spominu na večkrat odlikovanega slovenskega častnika v avstrijski cesarski vojski. Avtorja razstave in dvojezične slovensko-angleške knjige sta Janko Boštjančič in Pavel Car. 

VEČ ...|27. 1. 2026
Knjiga o baronu Andreju Čehovinu, najhrabrejšemu med hrabrimi

Park vojaške zgodovine Pivka je predstavil knjigo Najhrabrejši med hrabrimi - baron Andrej Čehovin (1810-1855), s katero so se ob 170. obletnici njegove smrti skupaj z razstavo poklonil spominu na večkrat odlikovanega slovenskega častnika v avstrijski cesarski vojski. Avtorja razstave in dvojezične slovensko-angleške knjige sta Janko Boštjančič in Pavel Car. 

Jože Bartolj

kulturaJanko BoštjančičAndrej Čehovinnajhrabrejši med hrabrimiPark vojaške zgodovine PivkaPavel Car

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V oddaji o kulturi smo povabili na odprtje razstave 31. likovne kolonije Umetniki za karitas, ki bo v torek, 27. januarja, ob 18h, v Galeriji Družina, v Ljubljani. 

Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V oddaji o kulturi smo povabili na odprtje razstave 31. likovne kolonije Umetniki za karitas, ki bo v torek, 27. januarja, ob 18h, v Galeriji Družina, v Ljubljani. 

kulturalikovna umetnostumetniki za karitasMarjana Plesničar JezeršekAnamarija Stibilj ŠajnBorut BeusStojan ŠpegelBrane Širca

Kulturni utrinki

Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V oddaji o kulturi smo povabili na odprtje razstave 31. likovne kolonije Umetniki za karitas, ki bo v torek, 27. januarja, ob 18h, v Galeriji Družina, v Ljubljani. 

VEČ ...|26. 1. 2026
Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V oddaji o kulturi smo povabili na odprtje razstave 31. likovne kolonije Umetniki za karitas, ki bo v torek, 27. januarja, ob 18h, v Galeriji Družina, v Ljubljani. 

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostumetniki za karitasMarjana Plesničar JezeršekAnamarija Stibilj ŠajnBorut BeusStojan ŠpegelBrane Širca

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti in prenova Prešernove hiše v Vrbi

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.

Nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti in prenova Prešernove hiše v Vrbi

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.

kulturaJSKDprenova Prešernove domačije

Kulturni utrinki

Nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti in prenova Prešernove hiše v Vrbi

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.

VEČ ...|23. 1. 2026
Nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti in prenova Prešernove hiše v Vrbi

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.

Jože Bartolj

kulturaJSKDprenova Prešernove domačije

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Urška Perenič o monografiji: Bidermajerski dnevnik kot ego dokument

V oddaji o kulturi smo gostili literarno zgodovinarko dr. Urško Perenič, ki je avtorica monografije z naslovom Bidermajerski dnevnik kot ego dokument. Gre za dnevnik Luize Pesjakove, ki je edinstveni dokument časa in ponuja nadvse zanimiv vpogled v meščansko salonsko kulturo predmarčne dobe v deželnem stolnem mestu Ljubljani in širše v srednjeevropskem prostoru. 

Urška Perenič o monografiji: Bidermajerski dnevnik kot ego dokument

V oddaji o kulturi smo gostili literarno zgodovinarko dr. Urško Perenič, ki je avtorica monografije z naslovom Bidermajerski dnevnik kot ego dokument. Gre za dnevnik Luize Pesjakove, ki je edinstveni dokument časa in ponuja nadvse zanimiv vpogled v meščansko salonsko kulturo predmarčne dobe v deželnem stolnem mestu Ljubljani in širše v srednjeevropskem prostoru. 

kulturaliteraturaUrška PereničLuiza PesjakLouisa Crobath PesjakovaBidermajerski dnevnik kot ego dokumentmed pravico srca in meščanskostanovskim korzetom

Kulturni utrinki

Urška Perenič o monografiji: Bidermajerski dnevnik kot ego dokument

V oddaji o kulturi smo gostili literarno zgodovinarko dr. Urško Perenič, ki je avtorica monografije z naslovom Bidermajerski dnevnik kot ego dokument. Gre za dnevnik Luize Pesjakove, ki je edinstveni dokument časa in ponuja nadvse zanimiv vpogled v meščansko salonsko kulturo predmarčne dobe v deželnem stolnem mestu Ljubljani in širše v srednjeevropskem prostoru. 

VEČ ...|22. 1. 2026
Urška Perenič o monografiji: Bidermajerski dnevnik kot ego dokument

V oddaji o kulturi smo gostili literarno zgodovinarko dr. Urško Perenič, ki je avtorica monografije z naslovom Bidermajerski dnevnik kot ego dokument. Gre za dnevnik Luize Pesjakove, ki je edinstveni dokument časa in ponuja nadvse zanimiv vpogled v meščansko salonsko kulturo predmarčne dobe v deželnem stolnem mestu Ljubljani in širše v srednjeevropskem prostoru. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaUrška PereničLuiza PesjakLouisa Crobath PesjakovaBidermajerski dnevnik kot ego dokumentmed pravico srca in meščanskostanovskim korzetom

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Damijan Močnik o nedeljskem koncertu KZ Megaron

V oddaji o kulturni smo predstavili koncert Komornega zbora Megaron, ki bo v nedeljo 25. januarja ob 18. uri v Slovenski Filharmoniji. Za rdečo nit programa so izbrali simbol jabolka, ki odraža številne močne, pa tudi nasprotujoče si pomene, od jabolka spora, vladarskega znamenja in tudi simbola zdravja. Gost je bil dirigent in umetniški vodja Damjan Močnik.

Damijan Močnik o nedeljskem koncertu KZ Megaron

V oddaji o kulturni smo predstavili koncert Komornega zbora Megaron, ki bo v nedeljo 25. januarja ob 18. uri v Slovenski Filharmoniji. Za rdečo nit programa so izbrali simbol jabolka, ki odraža številne močne, pa tudi nasprotujoče si pomene, od jabolka spora, vladarskega znamenja in tudi simbola zdravja. Gost je bil dirigent in umetniški vodja Damjan Močnik.

kulturaglasbaKZ MegaronDamijan Močnik

Kulturni utrinki

Damijan Močnik o nedeljskem koncertu KZ Megaron

V oddaji o kulturni smo predstavili koncert Komornega zbora Megaron, ki bo v nedeljo 25. januarja ob 18. uri v Slovenski Filharmoniji. Za rdečo nit programa so izbrali simbol jabolka, ki odraža številne močne, pa tudi nasprotujoče si pomene, od jabolka spora, vladarskega znamenja in tudi simbola zdravja. Gost je bil dirigent in umetniški vodja Damjan Močnik.

VEČ ...|21. 1. 2026
Damijan Močnik o nedeljskem koncertu KZ Megaron

V oddaji o kulturni smo predstavili koncert Komornega zbora Megaron, ki bo v nedeljo 25. januarja ob 18. uri v Slovenski Filharmoniji. Za rdečo nit programa so izbrali simbol jabolka, ki odraža številne močne, pa tudi nasprotujoče si pomene, od jabolka spora, vladarskega znamenja in tudi simbola zdravja. Gost je bil dirigent in umetniški vodja Damjan Močnik.

Jože Bartolj

kulturaglasbaKZ MegaronDamijan Močnik

Kulturni utrinki

Kulturni utrinki

Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Bo Mercosur obstal ali bo uveljavljen? Komentar Polone Scheuba o omnibus paketu za krepitev varnosti hrane in krme.

Zbrali smo odmeve na zadnje dogajanje okrog sprejetja trgovinskega sporazuma Mercosur. V osrednjem delu pa je bila naša gostja Polona Scheuba (Šojba), podpredsednica delovne skupine sadje in zelenjava pri Copa Cogeca. Pojasnila je, kako v tej organizaciji komentirajo omnibus paket za t.i. poenostavitev in krepitev varnosti hrane in krme.

Bo Mercosur obstal ali bo uveljavljen? Komentar Polone Scheuba o omnibus paketu za krepitev varnosti hrane in krme.

Zbrali smo odmeve na zadnje dogajanje okrog sprejetja trgovinskega sporazuma Mercosur. V osrednjem delu pa je bila naša gostja Polona Scheuba (Šojba), podpredsednica delovne skupine sadje in zelenjava pri Copa Cogeca. Pojasnila je, kako v tej organizaciji komentirajo omnibus paket za t.i. poenostavitev in krepitev varnosti hrane in krme.

Robert Božič

kmetijstvoMercosurFFS

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve. 

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve. 

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemŽeljko OsetJože KošarMitja Ferenc

Naš pogled

VEČ ... |
Skupnost nisem jaz, skupnost nisi ti, skupnost smo mi vsi

Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.

Skupnost nisem jaz, skupnost nisi ti, skupnost smo mi vsi

Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.

Manca Hribar

komentar

Globine

VEČ ... |
Med korenine vere - #1 - uvodna oddaja

V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Med korenine vere - #1 - uvodna oddaja

V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto pismobiblijaStara zaveza

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Tri novice iz kulture

V Narodni in univerzitetni knjižnici so s prostovoljci in orodjem umetne inteligence pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela in tako vstopili v njemu posvečeno leto. Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je minulo leto obiskalo slabih 68.000 obiskovalcev, kar že presega število obiskov pred epidemijo. Za konec pa sledi še povabilo na koncert orgelskega cikla v Šentvidu pri Stični.

Tri novice iz kulture

V Narodni in univerzitetni knjižnici so s prostovoljci in orodjem umetne inteligence pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela in tako vstopili v njemu posvečeno leto. Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je minulo leto obiskalo slabih 68.000 obiskovalcev, kar že presega število obiskov pred epidemijo. Za konec pa sledi še povabilo na koncert orgelskega cikla v Šentvidu pri Stični.

Jože Bartolj

kulturaKosovelovo leto v NUKAjdaZavrtanik DrglinAleksander LorenčičLuka PosavecMuzej Ptuj OrmožOrgelski cikel Šentvid pri Stični

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 30. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 30. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Ribana kaša iz polnozrnate moke

Poslušalka je vprašala, če lahko naredi ribano kašo iz polnozrnate moke. Sestra Nikolina pritrjuje, mora pa v vsakem primeru pripraviti krepko testo, da ga bomo lahko ribali. Na 1 jajce naj bo 12-15 dag moke. Dobro ga moramo pregnesti na pultu ali delovni deski, da se jajce porazdeli. Če je testo preveč mehko, dodamo še malo moke. Če se nam noče sprijeti skupaj, pa kapljico olja. Ribamo lahko na prt ali pa direktno v vrelo juho. Pri uporabi polnozrnate moke sestra Nikolina priporoča, da ribamo bolj na debelo, grobo. Zato se bo tudi kuhala kakšno minuto več. Dodaja še, da ko je kaša kuhana, juho odstavimo, da ne bomo izgubili prave arome.  

Ribana kaša iz polnozrnate moke

Poslušalka je vprašala, če lahko naredi ribano kašo iz polnozrnate moke. Sestra Nikolina pritrjuje, mora pa v vsakem primeru pripraviti krepko testo, da ga bomo lahko ribali. Na 1 jajce naj bo 12-15 dag moke. Dobro ga moramo pregnesti na pultu ali delovni deski, da se jajce porazdeli. Če je testo preveč mehko, dodamo še malo moke. Če se nam noče sprijeti skupaj, pa kapljico olja. Ribamo lahko na prt ali pa direktno v vrelo juho. Pri uporabi polnozrnate moke sestra Nikolina priporoča, da ribamo bolj na debelo, grobo. Zato se bo tudi kuhala kakšno minuto več. Dodaja še, da ko je kaša kuhana, juho odstavimo, da ne bomo izgubili prave arome.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ... |
O ljubezni v literaturi in književna vzgoja mladih 

Svet se danes vrti tako, da ljudje manj beremo. Seveda to ne velja za vse, a za mlade lahko rečemo, da se težje spravijo k branju in so manj vztrajni. Naša gostja  je bila upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek. V zadnji številki revije Vzgoja je objavila članek, ki govori o čustvih in pouku književnosti, kjer opiše literarni pristop do teme o ljubezni in pojasni pomen biblioterapije.  

O ljubezni v literaturi in književna vzgoja mladih 

Svet se danes vrti tako, da ljudje manj beremo. Seveda to ne velja za vse, a za mlade lahko rečemo, da se težje spravijo k branju in so manj vztrajni. Naša gostja  je bila upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek. V zadnji številki revije Vzgoja je objavila članek, ki govori o čustvih in pouku književnosti, kjer opiše literarni pristop do teme o ljubezni in pojasni pomen biblioterapije.  

s. Meta Potočnik

biblioterapijaknjiževnost in čustvamladi in branje