Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 2. 2024
Nuška Drašček o baletu Maria de Buenos Aires

V Kulturnih utrinkih je bila z nami nagrajenka Prešernovega sklada operna solistka Nuška Drašček. Predstavila je novo baletno premiero v SNG Opera in balet Ljubljana. 

Nuška Drašček o baletu Maria de Buenos Aires

V Kulturnih utrinkih je bila z nami nagrajenka Prešernovega sklada operna solistka Nuška Drašček. Predstavila je novo baletno premiero v SNG Opera in balet Ljubljana. 

kulturaglasbaNuška DraščekMaria de Buenos AiresOpera in balet SNG Ljubljana

Kulturni utrinki

Nuška Drašček o baletu Maria de Buenos Aires

V Kulturnih utrinkih je bila z nami nagrajenka Prešernovega sklada operna solistka Nuška Drašček. Predstavila je novo baletno premiero v SNG Opera in balet Ljubljana. 

VEČ ...|12. 2. 2024
Nuška Drašček o baletu Maria de Buenos Aires

V Kulturnih utrinkih je bila z nami nagrajenka Prešernovega sklada operna solistka Nuška Drašček. Predstavila je novo baletno premiero v SNG Opera in balet Ljubljana. 

Jože Bartolj

kulturaglasbaNuška DraščekMaria de Buenos AiresOpera in balet SNG Ljubljana

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 2. 2024
Otroška opera Kekec in Škrat Skovik

V Cankarjevem domu v Ljubljani premiero doživlja nova izvirna slovenska opera za otroke “Kekec in škrat Skovik”, za katero je glasbo napisal Tomaž Habe, libreto pa Milan Dekleva. V koprodukcijski predstavi Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Glasbene matice Ljubljana in Cankarjevega doma nastopajo otroški solisti, Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Odrasli pevski zbor Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik, Klemen Torkar, Janko Volčanšek ter orkester pod vodstvom Iztoka Kocena. Predstavo predstavlja vodja Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katja Konvalinka.

Otroška opera Kekec in Škrat Skovik

V Cankarjevem domu v Ljubljani premiero doživlja nova izvirna slovenska opera za otroke “Kekec in škrat Skovik”, za katero je glasbo napisal Tomaž Habe, libreto pa Milan Dekleva. V koprodukcijski predstavi Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Glasbene matice Ljubljana in Cankarjevega doma nastopajo otroški solisti, Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Odrasli pevski zbor Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik, Klemen Torkar, Janko Volčanšek ter orkester pod vodstvom Iztoka Kocena. Predstavo predstavlja vodja Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katja Konvalinka.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmoperaKekec

Kulturni utrinki

Otroška opera Kekec in Škrat Skovik

V Cankarjevem domu v Ljubljani premiero doživlja nova izvirna slovenska opera za otroke “Kekec in škrat Skovik”, za katero je glasbo napisal Tomaž Habe, libreto pa Milan Dekleva. V koprodukcijski predstavi Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Glasbene matice Ljubljana in Cankarjevega doma nastopajo otroški solisti, Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Odrasli pevski zbor Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik, Klemen Torkar, Janko Volčanšek ter orkester pod vodstvom Iztoka Kocena. Predstavo predstavlja vodja Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katja Konvalinka.

VEČ ...|9. 2. 2024
Otroška opera Kekec in Škrat Skovik

V Cankarjevem domu v Ljubljani premiero doživlja nova izvirna slovenska opera za otroke “Kekec in škrat Skovik”, za katero je glasbo napisal Tomaž Habe, libreto pa Milan Dekleva. V koprodukcijski predstavi Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Glasbene matice Ljubljana in Cankarjevega doma nastopajo otroški solisti, Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Odrasli pevski zbor Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik, Klemen Torkar, Janko Volčanšek ter orkester pod vodstvom Iztoka Kocena. Predstavo predstavlja vodja Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katja Konvalinka.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmoperaKekec

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 10. 2023
Marko Hribernik o Faurejevem Requiemu v Operi SNG Ljubljana

Marko Hribernik o Faurejevem Requiemu v Operi SNG Ljubljana

kulturaglasbaMarko HribernikOpera in balet SNG LjubljanaGabriel FauréRequiem

Kulturni utrinki

Marko Hribernik o Faurejevem Requiemu v Operi SNG Ljubljana
VEČ ...|24. 10. 2023
Marko Hribernik o Faurejevem Requiemu v Operi SNG Ljubljana

Jože Bartolj

kulturaglasbaMarko HribernikOpera in balet SNG LjubljanaGabriel FauréRequiem

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 8. 2023
Jakob Primožič: Slovenci, narod za izredne razmere

Ko pride do krize, slovenski narod deluje kot dobro utečen stroj. Vsak ve, kje mu je mesto, kaj mora delati, kje lahko pomaga. Operativnost. Prostovoljna solidarnost. Pomoč najranljivejšim. Stopiti skupaj. Kako čudovito je gledati ta stroj v akciji. Slava takemu narodu!

Jakob Primožič: Slovenci, narod za izredne razmere

Ko pride do krize, slovenski narod deluje kot dobro utečen stroj. Vsak ve, kje mu je mesto, kaj mora delati, kje lahko pomaga. Operativnost. Prostovoljna solidarnost. Pomoč najranljivejšim. Stopiti skupaj. Kako čudovito je gledati ta stroj v akciji. Slava takemu narodu!

komentarsolidarnostpomočSlovencistopiti skupajoperativnost

Komentar Časnik.si

Jakob Primožič: Slovenci, narod za izredne razmere

Ko pride do krize, slovenski narod deluje kot dobro utečen stroj. Vsak ve, kje mu je mesto, kaj mora delati, kje lahko pomaga. Operativnost. Prostovoljna solidarnost. Pomoč najranljivejšim. Stopiti skupaj. Kako čudovito je gledati ta stroj v akciji. Slava takemu narodu!

VEČ ...|16. 8. 2023
Jakob Primožič: Slovenci, narod za izredne razmere

Ko pride do krize, slovenski narod deluje kot dobro utečen stroj. Vsak ve, kje mu je mesto, kaj mora delati, kje lahko pomaga. Operativnost. Prostovoljna solidarnost. Pomoč najranljivejšim. Stopiti skupaj. Kako čudovito je gledati ta stroj v akciji. Slava takemu narodu!

Jakob Primožič

komentarsolidarnostpomočSlovencistopiti skupajoperativnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 4. 2023
Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)

Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)

kulturaglasbaOpera in balet Ljubljanabalet ljubezenRenato ZanellaSimon Stanojević

Kulturni utrinki

Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)
VEČ ...|11. 4. 2023
Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaOpera in balet Ljubljanabalet ljubezenRenato ZanellaSimon Stanojević

Petkov večer

VEČ ...|12. 8. 2022
Gregor Ravnik

Gost v Petkovem večeru je uspešen mlad pop pevec in klasični tenorist Gregor Ravnik, ki je prejel številne nagrade ter priznanja na različnih pevskih tekmovanjih, in ni le diplomirani pevec, ampak tudi diplomirani zobozdravnik. Na našem radiu je zelo domač, saj je njegov vokal v radijskih jinglih.

Gregor Ravnik

Gost v Petkovem večeru je uspešen mlad pop pevec in klasični tenorist Gregor Ravnik, ki je prejel številne nagrade ter priznanja na različnih pevskih tekmovanjih, in ni le diplomirani pevec, ampak tudi diplomirani zobozdravnik. Na našem radiu je zelo domač, saj je njegov vokal v radijskih jinglih.

glasbapogovormladipopopera

Petkov večer

Gregor Ravnik

Gost v Petkovem večeru je uspešen mlad pop pevec in klasični tenorist Gregor Ravnik, ki je prejel številne nagrade ter priznanja na različnih pevskih tekmovanjih, in ni le diplomirani pevec, ampak tudi diplomirani zobozdravnik. Na našem radiu je zelo domač, saj je njegov vokal v radijskih jinglih.

VEČ ...|12. 8. 2022
Gregor Ravnik

Gost v Petkovem večeru je uspešen mlad pop pevec in klasični tenorist Gregor Ravnik, ki je prejel številne nagrade ter priznanja na različnih pevskih tekmovanjih, in ni le diplomirani pevec, ampak tudi diplomirani zobozdravnik. Na našem radiu je zelo domač, saj je njegov vokal v radijskih jinglih.

Marjan Bunič

glasbapogovormladipopopera

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 7. 2022
Obnovljena rojstna hiša Neže Maurer, slovenska opera Deklica z vžigalicami

Polzelska občina je končala obnovo rojstne hiše pesnice Neže Maurer, ki se je začela septembra lani. Občina je tako postala bogatejša za obnovljen kulturni spomenik, na katerem bo gradila razvoj muzejske dejavnosti in literarnega turizma. V Križevniški cerkvi je bila v sklopu Ljubljana festivala na sporedu slovenska opera Deklica z vžigalicami skladateljice Tine Mauko. Umetnica je libreto opere napisala po predlogi istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena. Vsebina zgodbe je še danes aktualna.

Obnovljena rojstna hiša Neže Maurer, slovenska opera Deklica z vžigalicami

Polzelska občina je končala obnovo rojstne hiše pesnice Neže Maurer, ki se je začela septembra lani. Občina je tako postala bogatejša za obnovljen kulturni spomenik, na katerem bo gradila razvoj muzejske dejavnosti in literarnega turizma. V Križevniški cerkvi je bila v sklopu Ljubljana festivala na sporedu slovenska opera Deklica z vžigalicami skladateljice Tine Mauko. Umetnica je libreto opere napisala po predlogi istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena. Vsebina zgodbe je še danes aktualna.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmopera

Kulturni utrinki

Obnovljena rojstna hiša Neže Maurer, slovenska opera Deklica z vžigalicami

Polzelska občina je končala obnovo rojstne hiše pesnice Neže Maurer, ki se je začela septembra lani. Občina je tako postala bogatejša za obnovljen kulturni spomenik, na katerem bo gradila razvoj muzejske dejavnosti in literarnega turizma. V Križevniški cerkvi je bila v sklopu Ljubljana festivala na sporedu slovenska opera Deklica z vžigalicami skladateljice Tine Mauko. Umetnica je libreto opere napisala po predlogi istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena. Vsebina zgodbe je še danes aktualna.

VEČ ...|26. 7. 2022
Obnovljena rojstna hiša Neže Maurer, slovenska opera Deklica z vžigalicami

Polzelska občina je končala obnovo rojstne hiše pesnice Neže Maurer, ki se je začela septembra lani. Občina je tako postala bogatejša za obnovljen kulturni spomenik, na katerem bo gradila razvoj muzejske dejavnosti in literarnega turizma. V Križevniški cerkvi je bila v sklopu Ljubljana festivala na sporedu slovenska opera Deklica z vžigalicami skladateljice Tine Mauko. Umetnica je libreto opere napisala po predlogi istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena. Vsebina zgodbe je še danes aktualna.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmopera

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 6. 2022
Tina Bohak Adam: Koncertno petje je odsev duše

V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.

V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.

Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.

Tina Bohak Adam: Koncertno petje je odsev duše

V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.

V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.

Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.

Marija Bitenc SamecFaksimilesamospeviklasična glasbaopera

Komentar Časnik.si

Tina Bohak Adam: Koncertno petje je odsev duše

V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.

V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.

Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.

VEČ ...|8. 6. 2022
Tina Bohak Adam: Koncertno petje je odsev duše

V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.

V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.

Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.

Tina Bohak Adam

Marija Bitenc SamecFaksimilesamospeviklasična glasbaopera

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|23. 2. 2024
doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

doc. dr. Igor Bahovec

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|27. 2. 2024
Seme staro 2000 let

Zdi se neverjetno, vendar resnično. Januarja ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Seme staro 2000 let

Zdi se neverjetno, vendar resnično. Januarja ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2024
O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika

Od slike do besede

VEČ ...|27. 2. 2024
Goriški večer z gostjo Alenko Puhar

V oddaji  ste slišali posnetek pogovora z raziskovalno novinarko, publicistko in pisateljico Alenko Puhar.

Goriški večer z gostjo Alenko Puhar

V oddaji  ste slišali posnetek pogovora z raziskovalno novinarko, publicistko in pisateljico Alenko Puhar.

Mateja Subotičanec

pogovordružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 2. 2024
Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Damijana Medved

FuskabocirkusstarejšiCirkodejeva piščalVzajemnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura