Is podcast
Z včerajšnjim dnem se je začel Nacionalni mesec skupnega branja, ki velja za največjo manifestacijo spodbujanja branja in bralne kulture. Ta poteka že sedmo leto in bo letos posvečena branju v javnem prostoru. Predstavili pa smo tudi projekt Naša mala knjižnica, ki z začetkom novega vrtčevskega in šolskega leta vstopa v 17. leto delovanja in katerega namen je spodbujanje branja med najmlajšimi.
Z včerajšnjim dnem se je začel Nacionalni mesec skupnega branja, ki velja za največjo manifestacijo spodbujanja branja in bralne kulture. Ta poteka že sedmo leto in bo letos posvečena branju v javnem prostoru. Predstavili pa smo tudi projekt Naša mala knjižnica, ki z začetkom novega vrtčevskega in šolskega leta vstopa v 17. leto delovanja in katerega namen je spodbujanje branja med najmlajšimi.
Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. 45. mednarodni festival Kogojevi dnevi se danes začenja v Kanalu v Soči. Znani so nominiranci za Rožančevo nagrado!
Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. 45. mednarodni festival Kogojevi dnevi se danes začenja v Kanalu v Soči. Znani so nominiranci za Rožančevo nagrado!
Akademik Janez Juhant je ob svojem zlatem mašniškem jubileju presenetil s knjigo »Domačija pod Svetim Antonom.« To je biografska zgodba o življenju njegovega strica Tonija, ki je bil med drugo sv. vojno mobiliziran v nemško vojsko. Tam je pri Leningradu izgubil roko in invalidnost ga je za vedno zaznamovala. Zgodbo njegovega življenja je Juhant opisal v knjigi, ki je podkrepljena z vrsto fotografij in dokumentov izšla pri Celjski Mohorjevi.
Akademik Janez Juhant je ob svojem zlatem mašniškem jubileju presenetil s knjigo »Domačija pod Svetim Antonom.« To je biografska zgodba o življenju njegovega strica Tonija, ki je bil med drugo sv. vojno mobiliziran v nemško vojsko. Tam je pri Leningradu izgubil roko in invalidnost ga je za vedno zaznamovala. Zgodbo njegovega življenja je Juhant opisal v knjigi, ki je podkrepljena z vrsto fotografij in dokumentov izšla pri Celjski Mohorjevi.
V Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica razstavi in knjiga ob 140 letnici Jakoba Špicarja. Glasbena mladina ljubljanska pa bo obeležila 60-letnico delovanja. V novo sezono vstopa s tradicionalnimi Jesenskimi serenadami.
V Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica razstavi in knjiga ob 140 letnici Jakoba Špicarja. Glasbena mladina ljubljanska pa bo obeležila 60-letnico delovanja. V novo sezono vstopa s tradicionalnimi Jesenskimi serenadami.
V oddaji o kulturi smo predstavili konferenco o liturgiji in liturgični glasbi, ki potekala v prostorih Teološke fakultete v Ljubljani, to soboto, 7. septembra, od 14. ure naprej. Vabilo nanjo nam je podala dr. Cecilija Oblonšek iz zavoda za Cerkveno glasbo.
V oddaji o kulturi smo predstavili konferenco o liturgiji in liturgični glasbi, ki potekala v prostorih Teološke fakultete v Ljubljani, to soboto, 7. septembra, od 14. ure naprej. Vabilo nanjo nam je podala dr. Cecilija Oblonšek iz zavoda za Cerkveno glasbo.
V 96. letu je umrl Henrik Neubauer, priznani slovenski baletnik in pedagog. Kot ključna osebnost za razvoj slovenskega baleta in opere, avtor številnih koreografij, opernih režij in monografij je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V spomin smo mu posvetili Kulturne utrinke!
V 96. letu je umrl Henrik Neubauer, priznani slovenski baletnik in pedagog. Kot ključna osebnost za razvoj slovenskega baleta in opere, avtor številnih koreografij, opernih režij in monografij je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V spomin smo mu posvetili Kulturne utrinke!
V sredo, 28. avgusta 2024, je v Gospodu zaspal ugledni slovenski muzikolog, glasbenik, urednik in duhovnik prof. dr. Edo Škulj. V duhovnika je bil posvečen leta 1965 v Argentini, bil je tri leta izseljeniški duhovnik v Frankfurtu (1972-1975). Leta 1975 je prišel v Ljubljano za kaplana, stolnega vikarja in organista pri mašah z ljudskim petjem. Med njegovimi prvimi projekti je bila obnovitev Cerkvenega glasbenika, kar mu je uspelo 1976. Leta 2017 smo ga gostili v oddaji Naš gost in v spomin smo mu posvetili tokratne Kulturne utrinke.
V sredo, 28. avgusta 2024, je v Gospodu zaspal ugledni slovenski muzikolog, glasbenik, urednik in duhovnik prof. dr. Edo Škulj. V duhovnika je bil posvečen leta 1965 v Argentini, bil je tri leta izseljeniški duhovnik v Frankfurtu (1972-1975). Leta 1975 je prišel v Ljubljano za kaplana, stolnega vikarja in organista pri mašah z ljudskim petjem. Med njegovimi prvimi projekti je bila obnovitev Cerkvenega glasbenika, kar mu je uspelo 1976. Leta 2017 smo ga gostili v oddaji Naš gost in v spomin smo mu posvetili tokratne Kulturne utrinke.
Klaretinec p. Branko Cestnik je pred kratkim pri celjski Mohorjevi izdal nov zgodovinski roman Razmik med žerjavi. Ta se dogaja med drugo svetovno vojno na ruski fronti, kjer spremljamo slovenskega fanta, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko. V oddaji ste lahko slišali pogovor z avtorjem.
Klaretinec p. Branko Cestnik je pred kratkim pri celjski Mohorjevi izdal nov zgodovinski roman Razmik med žerjavi. Ta se dogaja med drugo svetovno vojno na ruski fronti, kjer spremljamo slovenskega fanta, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko. V oddaji ste lahko slišali pogovor z avtorjem.
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. september 2024 ob 05-ih
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.
V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.
V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …
Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 40-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 16 družin iz različnih krajev Slovenije.
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so peli družina Kos iz Ponikve pri Žalcu, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Gregorc s Frankolovega, družina Sušec z Vinske Gore, družina Germín iz Rotmána pri Juršincih, družina Ferme z Limovc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kovačič iz Nove Gorice.
V nocojšnji oddaji PRO smo nadaljevali s počitniško reportažo. Smo pri šestem in sedmem dnevu, to je 13. in 14.junija. Slišali ste posnetke mašnih nagovorov in petja ter nekaj izjav udeležencev počitnic.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenski večer, ki je v petek potekal v starodavnem Osojskem dvorcu v Celovcu, je bil uvod v „Dneve alpsko-jadranske kuhinje“, ki jih sooblikuje Slovenska gospodarska zveza. Gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo je odlično, korak za korakom postajajo vezi na vseh ravneh vedno trdnejše, vedno pa je mogoče storiti še več, so na novinarski konferenci naglasili deželni glavar Peter Kaiser, slovenski konzul v Celovcu Matej Kramberger, podpredsednica Gospodarske zbornice Koroške Astrid Legner, Adi Kulterer za Turistično zvezo Celovec in generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze Roman Roblek. „Dnevi alpsko-jadranske kuhinje“ trajajo do 22. septembra in so izredna priložnost za celotno regijo in predvsem za gastronomijo. Številne restavracije pripravljajo kulinarično in kulturno potovanje po regiji.