Is podcast Andreja Eržen Firšt: »V tvoje roke izročam svojega duha« (Ps 31) Is podcast
Andreja Eržen Firšt: »V tvoje roke izročam svojega duha« (Ps 31)

Stopimo po poti, ki jo je pokazal Jezus, mnogokrat je pot trpljenja, preizkušenj. A brez padcev ne moremo vstati, Jezus je trikrat padel pod križem, a je vsakokrat znova vstal. Kljub temu, da ga je na koncu čakala smrt na križu. 

Bodimo tudi mi pogumni kristjani, pogumno se zravnajmo, pred nami so pomembne odločitve. Naj ne bodo naša usta polna obtožb, kako nas ne razumejo, poskrbimo za to, da nas bodo razumeli, govorimo jezik ljubezni in ne jezik sovraštva. Tako, kot nas je učil Jezus Kristus. In vsak naš dan bo blagoslovljen!

Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt

komentar družba duhovnost

15. 4. 2022
Andreja Eržen Firšt: »V tvoje roke izročam svojega duha« (Ps 31)

Stopimo po poti, ki jo je pokazal Jezus, mnogokrat je pot trpljenja, preizkušenj. A brez padcev ne moremo vstati, Jezus je trikrat padel pod križem, a je vsakokrat znova vstal. Kljub temu, da ga je na koncu čakala smrt na križu. 

Bodimo tudi mi pogumni kristjani, pogumno se zravnajmo, pred nami so pomembne odločitve. Naj ne bodo naša usta polna obtožb, kako nas ne razumejo, poskrbimo za to, da nas bodo razumeli, govorimo jezik ljubezni in ne jezik sovraštva. Tako, kot nas je učil Jezus Kristus. In vsak naš dan bo blagoslovljen!

Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt

VEČ ...|15. 4. 2022
Andreja Eržen Firšt: »V tvoje roke izročam svojega duha« (Ps 31)

Stopimo po poti, ki jo je pokazal Jezus, mnogokrat je pot trpljenja, preizkušenj. A brez padcev ne moremo vstati, Jezus je trikrat padel pod križem, a je vsakokrat znova vstal. Kljub temu, da ga je na koncu čakala smrt na križu. 

Bodimo tudi mi pogumni kristjani, pogumno se zravnajmo, pred nami so pomembne odločitve. Naj ne bodo naša usta polna obtožb, kako nas ne razumejo, poskrbimo za to, da nas bodo razumeli, govorimo jezik ljubezni in ne jezik sovraštva. Tako, kot nas je učil Jezus Kristus. In vsak naš dan bo blagoslovljen!

Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|2. 6. 2023
Jernej Letnar Černič: Traktorji in stolpi

Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Traktorji in stolpi

Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

komentar družba politika

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Traktorji in stolpi

Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

VEČ ...|2. 6. 2023
Jernej Letnar Černič: Traktorji in stolpi

Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentar družba politika

Komentar tedna

VEČ ...|26. 5. 2023
Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

komentar

Komentar tedna

Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

VEČ ...|26. 5. 2023
Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

prof. dr. Janez Juhant

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|19. 5. 2023
O 13. maju, za vsak primer

Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!

O 13. maju, za vsak primer

Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!

komentar

Komentar tedna

O 13. maju, za vsak primer

Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!

VEČ ...|19. 5. 2023
O 13. maju, za vsak primer

Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!

Alenka Puhar

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|12. 5. 2023
Božo Rustja: Kako zbežiš z dogodka, ki ga ni bilo

Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Kako zbežiš z dogodka, ki ga ni bilo

Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

komentar družba politika spomin

Komentar tedna

Božo Rustja: Kako zbežiš z dogodka, ki ga ni bilo

Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

VEČ ...|12. 5. 2023
Božo Rustja: Kako zbežiš z dogodka, ki ga ni bilo

Prezir do domoljubja doživlja vrh prav v zadnjem času, ko smo priče ukinitvi muzeja slovenske osamosvojitve, ko smo priča njenega sistematičnega poniževanja in zmanjševanja njenega pomena. Sistematično se jemlje pomen osamosvojitvi in umetno prestavlja poudarek na druge dogodke iz zgodovine, ki so problematični in so naš narod razdvojili. Res ne razumem tega. Zadnja leta poslušamo na partizanskih proslavah, da so se partizani borili za samostojno Slovenijo. Po moje pri tem sicer niso uspeli, saj je bil sad njihovega boja Jugoslavija, ne samostojna Slovenija, a vendar, če so se oni bojevali za to, potem je to nekaj velikega, mar ne? Sedaj nas prepričujejo, da naj bi se celo na Čebinah že ustanavljala samostojna Slovenija. Vsem bi radi pripisovali zasluge za neodvisno slovensko državo, samo tistim, ki so jo res vzpostavljali ne? Zmanjševanje pomena samostojnosti je seveda žalitev prebivalcev Slovenije, saj jih je ogromna večina – res ogromna – na referendumu glasovala zanjo. Res, nekaj je narobe s slovenskim domoljubjem.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentar družba politika spomin

Komentar tedna

VEČ ...|5. 5. 2023
Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

komentar družba odnosi izobraževanje vzgoja

Komentar tedna

Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|5. 5. 2023
Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentar družba odnosi izobraževanje vzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|28. 4. 2023
Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

komentar

Komentar tedna

Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

VEČ ...|28. 4. 2023
Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

Helena Jaklitsch

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|21. 4. 2023
Janez Juhant: Preračunljiva tragika kocbekovskih epigonov

Ne vem, če si je Lambert Ehrlich, ki je napovedal uničevalno moč revolucije nad slovenskim narodom, predstavljal razsežnosti posledic posebej za slovenske kristjane, ki še kar tragično ponavljajo Kocbekovo zgodbo. Ali pač, saj je bil jasen, kako verni in drugi ljudje verjamejo komunističnim oziroma danes levičarskim obljubam o raju na zemlji. Vzroki za to so naivnost, lagodno koristoljubje, živeti brez dela in naporov na tuj račun in še kaj. Kocbek si je zaneseno in naivno predstavljal, da bo krščanstvo in slovenstvo prenavljal tako, da bo katoličane podredil terorističnim revolucionarjem. A z udarnim kladivom in morilskim srpom žal ni moč duhovno prenavljati naroda in Cerkve. 

Janez Juhant: Preračunljiva tragika kocbekovskih epigonov

Ne vem, če si je Lambert Ehrlich, ki je napovedal uničevalno moč revolucije nad slovenskim narodom, predstavljal razsežnosti posledic posebej za slovenske kristjane, ki še kar tragično ponavljajo Kocbekovo zgodbo. Ali pač, saj je bil jasen, kako verni in drugi ljudje verjamejo komunističnim oziroma danes levičarskim obljubam o raju na zemlji. Vzroki za to so naivnost, lagodno koristoljubje, živeti brez dela in naporov na tuj račun in še kaj. Kocbek si je zaneseno in naivno predstavljal, da bo krščanstvo in slovenstvo prenavljal tako, da bo katoličane podredil terorističnim revolucionarjem. A z udarnim kladivom in morilskim srpom žal ni moč duhovno prenavljati naroda in Cerkve. 

komentar politika družba

Komentar tedna

Janez Juhant: Preračunljiva tragika kocbekovskih epigonov

Ne vem, če si je Lambert Ehrlich, ki je napovedal uničevalno moč revolucije nad slovenskim narodom, predstavljal razsežnosti posledic posebej za slovenske kristjane, ki še kar tragično ponavljajo Kocbekovo zgodbo. Ali pač, saj je bil jasen, kako verni in drugi ljudje verjamejo komunističnim oziroma danes levičarskim obljubam o raju na zemlji. Vzroki za to so naivnost, lagodno koristoljubje, živeti brez dela in naporov na tuj račun in še kaj. Kocbek si je zaneseno in naivno predstavljal, da bo krščanstvo in slovenstvo prenavljal tako, da bo katoličane podredil terorističnim revolucionarjem. A z udarnim kladivom in morilskim srpom žal ni moč duhovno prenavljati naroda in Cerkve. 

VEČ ...|21. 4. 2023
Janez Juhant: Preračunljiva tragika kocbekovskih epigonov

Ne vem, če si je Lambert Ehrlich, ki je napovedal uničevalno moč revolucije nad slovenskim narodom, predstavljal razsežnosti posledic posebej za slovenske kristjane, ki še kar tragično ponavljajo Kocbekovo zgodbo. Ali pač, saj je bil jasen, kako verni in drugi ljudje verjamejo komunističnim oziroma danes levičarskim obljubam o raju na zemlji. Vzroki za to so naivnost, lagodno koristoljubje, živeti brez dela in naporov na tuj račun in še kaj. Kocbek si je zaneseno in naivno predstavljal, da bo krščanstvo in slovenstvo prenavljal tako, da bo katoličane podredil terorističnim revolucionarjem. A z udarnim kladivom in morilskim srpom žal ni moč duhovno prenavljati naroda in Cerkve. 

Janez Juhant

komentar politika družba

Komentar tedna

VEČ ...|14. 4. 2023
Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

komentar družba odnosi

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

VEČ ...|14. 4. 2023
Roman Vučajnk: Smiljenje in usmiljenje

Avtor poudarja, kako pomembno je sočutje in karitativno delovanje v skupnosti. Komentira o očitkih nad karitativnim delovanjem, da podpira lenobo in izkoriščanje socialnih virov. Ostati moramo odzivni do trpečih in ne dovoliti, da nas vsiljivost razburjene množice odpelje stran od smiljenja in usmiljenja. Po njegovem mnenju se nekatere stiske ne da izmeriti z objektivnimi merskimi enotami, zato je pomembno, da se zavedamo bližnjih in njihovih stisk, ne glede na to, kako so vidne ali merljive.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

komentar družba odnosi

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Roman Vučajnk

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|31. 5. 2023
Mesto na gori

V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.

Mesto na gori

V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Naš pogled

VEČ ...|6. 6. 2023
Tone Gorjup: Dan, ko so Čebine prišle v Ljubljano

Golob verjame, da bomo čez tri leta, ob zaključku njihovega mandata, vsi prepričani, da živimo v državi, ki je boljša od tiste, ki so jo dobili v roke 1. junija lani. Glavna naloga vlade bo torej ljudi „prepričati“. Danes imajo vlogo prepričevanja predvsem mediji. Zato je Luka Mesec dodal, da so „začeli osvobajati medije“!

Tone Gorjup: Dan, ko so Čebine prišle v Ljubljano

Golob verjame, da bomo čez tri leta, ob zaključku njihovega mandata, vsi prepričani, da živimo v državi, ki je boljša od tiste, ki so jo dobili v roke 1. junija lani. Glavna naloga vlade bo torej ljudi „prepričati“. Danes imajo vlogo prepričevanja predvsem mediji. Zato je Luka Mesec dodal, da so „začeli osvobajati medije“!

Tone Gorjup

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 6. 2023
Dr. Janez Juhant o razgreti družbeni sferi in pomanjkanju dialoga

V oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, zaslužnega profesorja in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o vse bolj razgreti družbeni sferi, o pomanjkanju dialoga na politični ravni in o ukrepih, ki obujajo spomine na stare čase.

Dr. Janez Juhant o razgreti družbeni sferi in pomanjkanju dialoga

V oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, zaslužnega profesorja in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o vse bolj razgreti družbeni sferi, o pomanjkanju dialoga na politični ravni in o ukrepih, ki obujajo spomine na stare čase.

Tanja Dominko

politikadružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|4. 6. 2023
EU poslanec Franc Bogovič o nedopustnem ravnanju slovenskih okoljskih uradnikov

V nedeljski kmetijski oddaji je EU poslanec Franc Bogovič spregovoril o nedopustnem ravnanju uradnikov okoljskega ministrstva, ki so kmetom na Barju lagali glede zahtev EU komisije. 

EU poslanec Franc Bogovič o nedopustnem ravnanju slovenskih okoljskih uradnikov

V nedeljski kmetijski oddaji je EU poslanec Franc Bogovič spregovoril o nedopustnem ravnanju uradnikov okoljskega ministrstva, ki so kmetom na Barju lagali glede zahtev EU komisije. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 6. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|7. 6. 2023
Angel pravih besed

Zaradi narave svojega poklica sem prisiljen dostikrat stopiti pred ljudi, za mikrofon in povedati nekaj …

Angel pravih besed

Zaradi narave svojega poklica sem prisiljen dostikrat stopiti pred ljudi, za mikrofon in povedati nekaj …

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|7. 6. 2023
Evtanazija in varljivo dostojanstvo človeka

Tudi v Sloveniji imamo evtanazijo na mizi – strokovno se temu reče Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sestavilo društvo Srebrna nit in o katerem trenutno poteka vroča javna razprava. Res želimo, da lahko tudi pri nas odločamo o življenju in smrti tistih, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga želijo umreti? Kaj pa pritiski družbe, svojcev, osamljenosti…? Kakšne vrste evtanazije sploh poznamo? In predvsem, kaj ni evtanazija …? Svoje poglede si prispevali dr. Borut Ošlaj, dr. Matjaž Zwitter in dr. Urh Grošelj.

Evtanazija in varljivo dostojanstvo človeka

Tudi v Sloveniji imamo evtanazijo na mizi – strokovno se temu reče Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sestavilo društvo Srebrna nit in o katerem trenutno poteka vroča javna razprava. Res želimo, da lahko tudi pri nas odločamo o življenju in smrti tistih, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga želijo umreti? Kaj pa pritiski družbe, svojcev, osamljenosti…? Kakšne vrste evtanazije sploh poznamo? In predvsem, kaj ni evtanazija …? Svoje poglede si prispevali dr. Borut Ošlaj, dr. Matjaž Zwitter in dr. Urh Grošelj.

Meta Potočnik

politikaživljenjeevtanazijaneznosno trpljenjeavtonomijadostojanstvo človeka

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 6. 2023
Bernarda Stenovec o pogovoru z akademikom Andrejem Jemcem v Zavodu sv. Stanislava (14.6.)

Bernarda Stenovec o pogovoru z akademikom Andrejem Jemcem v Zavodu sv. Stanislava (14.6.)

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostAndrej JemecBernarda Stenovec