Is podcast
Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?
Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?
Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?
Komentar tedna
V preteklih dneh je bil na obisku veliki slovenski misijonar, ki sta ga oče in mama po slovensko krstila za Petra in ga vse življenje klicala po slovensko Peter, pa ga skoraj vsi Slovenci z nekakšnim nezavednim sladostrastjem in neverjetno doslednostjo imenujejo s tujim imenom. Tudi on je rekel, da se moramo dvigniti, ko vidimo, da grejo stvari narobe. Zagotovo nam bo šteto v dobro. Več kot dovolj je še drugih pasti, zaradi katerih utegnejo biti naše duše prelahke in bo na koncu še vedno naše edino upanje – solza Brezmadežne.
Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
Komentar tedna
V preteklih dneh je bil na obisku veliki slovenski misijonar, ki sta ga oče in mama po slovensko krstila za Petra in ga vse življenje klicala po slovensko Peter, pa ga skoraj vsi Slovenci z nekakšnim nezavednim sladostrastjem in neverjetno doslednostjo imenujejo s tujim imenom. Tudi on je rekel, da se moramo dvigniti, ko vidimo, da grejo stvari narobe. Zagotovo nam bo šteto v dobro. Več kot dovolj je še drugih pasti, zaradi katerih utegnejo biti naše duše prelahke in bo na koncu še vedno naše edino upanje – solza Brezmadežne.
Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
Komentar tedna
Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Komentar tedna
Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Komentar tedna
Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin?
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Komentar tedna
Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin?
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Komentar tedna
Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«
To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Komentar tedna
Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«
To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Komentar tedna
Veselje, ki predrugači naš pogled na svet in nas spodbudi, da zadeve pričnemo spreminjati na boljše. Naj nam mlado vino, s katerim bomo nazdravili na sv. Martina otopli in odpre naša srca, da bodo odprta za dobro in lepo, ki nas obdaja.
Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.
Komentar tedna
Veselje, ki predrugači naš pogled na svet in nas spodbudi, da zadeve pričnemo spreminjati na boljše. Naj nam mlado vino, s katerim bomo nazdravili na sv. Martina otopli in odpre naša srca, da bodo odprta za dobro in lepo, ki nas obdaja.
Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.
Komentar tedna
Nedavno smo se na večjem cerkvenem srečanju pogovarjali o sinodi, ki se je pred nekaj dnevi končala v Rimu, o domači Cerkvi v Sloveniji in o različnih mnenjih in pogledih med kristjani, laiki, duhovniki in škofi. Tudi mene so vprašali: Na čigavi strani si pa ti? Ostala sem zatečena s tem vprašanjem. Če bi šlo za politiko, kulturo ali vrednote, bi najbrž znala takoj odgovoriti. A glede na današnjo situacijo Cerkve v Sloveniji, nisem mogla takoj odgovoriti …
Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Komentar tedna
Nedavno smo se na večjem cerkvenem srečanju pogovarjali o sinodi, ki se je pred nekaj dnevi končala v Rimu, o domači Cerkvi v Sloveniji in o različnih mnenjih in pogledih med kristjani, laiki, duhovniki in škofi. Tudi mene so vprašali: Na čigavi strani si pa ti? Ostala sem zatečena s tem vprašanjem. Če bi šlo za politiko, kulturo ali vrednote, bi najbrž znala takoj odgovoriti. A glede na današnjo situacijo Cerkve v Sloveniji, nisem mogla takoj odgovoriti …
Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Komentar tedna
Avtor komentarja prof. dr. Jernej Letnar Černič se v komentarju dotakne zgodbe gospe iz Belgije, ki je po dolgoletni depresiji s pomočjo strokovnjakov končala svoje življenje, njen sin pa je bil o postopku obveščen šele po mamini smrti … Ob tem se avtor sprašuje o predlogu in prizadevanjih slovenske nevladne organizacije Srebrna nit za spremembo zakonodaje, da bi ta omogočala evtanazijo, ter opozarja, da je tak predlog poleg različnih drugih pomislekov tudi v očitnem navzkrižju z obstoječo ustavo Republike Slovenije.
Komentar tedna
Avtor komentarja prof. dr. Jernej Letnar Černič se v komentarju dotakne zgodbe gospe iz Belgije, ki je po dolgoletni depresiji s pomočjo strokovnjakov končala svoje življenje, njen sin pa je bil o postopku obveščen šele po mamini smrti … Ob tem se avtor sprašuje o predlogu in prizadevanjih slovenske nevladne organizacije Srebrna nit za spremembo zakonodaje, da bi ta omogočala evtanazijo, ter opozarja, da je tak predlog poleg različnih drugih pomislekov tudi v očitnem navzkrižju z obstoječo ustavo Republike Slovenije.
Komentar tedna
Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.
Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.
Komentar tedna
Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.
Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.
Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.
Slovencem po svetu in domovini
Revija Duhovno življenje, ki jo izdajajo slovenski duhovniki v Buenos Airesu, izhaja že 90 let. Urednik Tone Mizerit nam je povedal, da obravnavajo verske in družine tematike, objavljajo še članke o duhovnosti, novice o slovenskih prireditvah in delovanju, ki je izjemno. V Buenos Airesu pa izhajata še tednik Oznanilo in priloga, namenjena šolarjem, Božje stezice. Slednje in Duhovno življenje izhajata izključno v slovenščini, razmišljajo pa, da bi zaradi slabšega znanja jezika začeli izhajati dvojezično. Urednik Tone Mizerit je še naglasil, da je Duhovno življenje najstarejša slovenska revija na svetu, ki izhaja neprekinjeno.
Duhovna misel
Nekateri od evnuhov so se namreč že iz materinega telesa rodili takšni, nekatere so skopili ljudje, nekateri pa so se sami skopili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more doumeti, naj doume (Matejev evangelij 19, 12).
Za življenje
V oddaji Za življenje smo se srečali z Alenko Rebula. Uvodoma govorili o vzporednicah med adventom in veselim decembrom, kako preživeti ta čas čim bolj uglašeno s seboj in s svojimi hotenji. V nadaljevanju se posvetili družini, njej je namenjena knjiga, plod dolgoletnega raziskovanja in opazovanj družine ter ljubezni v njej, ki je nastajala leta, Josipe Prebeg v soavtorstvu z Alenko Rebula. Vabljeni k poslušanju.
Svetovalnica
Pred sklepom priprav na mednarodno taizejsko srečanje v Ljubljani smo v oddaji opozorili na nekaj ključnih točk, ki bodo zanimive tako za Ljubljančane kot za ostale domačine. Srečanje bo pripeljalo v prestolnico več tisoč mladih, kar bo gotovo obogatilo praznični utrip v mestu. Z nami sta bila v živo Tilen Čebulj in Ana Pučnik iz Katoliške mladine.
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor škofa Petra Štumpfa. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 2. adventne nedelje in rožnim vencem, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za december: molili smo za invalide. Sledila je Radijska kateheza - naši očetje v veri. Nadaljevali smo z razlago Razodetja Viktorina Ptujskega. Duhovni večer smo sklenili z adventnimi litanijami.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Naš sobotni gost je bil arhitekt dr. Jože Marinko, ki je s svojimi načrti obogatil sakralno arhitekturo v slovenskem prostoru: od cerkve Rožnovenske Matere Božje v Portorožu do kapelice pod Triglavom. Spregovoril je o izvirih, iz katerih je črpal, svojem delu profesorja na fakulteti za arhitekturo, spominih na obisk papeža Janeza Pavla II. in tudi o zadnjem obdobju, ko se je ob slovesu žene posvetil molitvi in duhovnosti.
Za življenje
V oddaji Za življenje smo se srečali z Alenko Rebula. Uvodoma govorili o vzporednicah med adventom in veselim decembrom, kako preživeti ta čas čim bolj uglašeno s seboj in s svojimi hotenji. V nadaljevanju se posvetili družini, njej je namenjena knjiga, plod dolgoletnega raziskovanja in opazovanj družine ter ljubezni v njej, ki je nastajala leta, Josipe Prebeg v soavtorstvu z Alenko Rebula. Vabljeni k poslušanju.