V pogovoru z avtorico knjige Simono Podergajs Fajgelj smo predstavili knjigo Martinove zgodbe, ki je izža pri Celovški Mohorjevi družbi. V tej otroški pripovedi se prepletajo zgodbe iz življenja desetletnega Martina in njegove okolice z zgodbami, ki mu jih pripovedujejo sorodniki in znanci oziroma jih pripoveduje fant sam.
otroci mladi glasba duhovnost simona podergajs fajfar martinove zgodbe
V pogovoru z avtorico knjige Simono Podergajs Fajgelj smo predstavili knjigo Martinove zgodbe, ki je izža pri Celovški Mohorjevi družbi. V tej otroški pripovedi se prepletajo zgodbe iz življenja desetletnega Martina in njegove okolice z zgodbami, ki mu jih pripovedujejo sorodniki in znanci oziroma jih pripoveduje fant sam.
V pogovoru z avtorico knjige Simono Podergajs Fajgelj smo predstavili knjigo Martinove zgodbe, ki je izža pri Celovški Mohorjevi družbi. V tej otroški pripovedi se prepletajo zgodbe iz življenja desetletnega Martina in njegove okolice z zgodbami, ki mu jih pripovedujejo sorodniki in znanci oziroma jih pripoveduje fant sam.
otrocimladiglasbaduhovnostsimona podergajs fajfarmartinove zgodbe
Sobotna iskrica
Oddajo sta zaznamovala obiska Mateje Gomboc z uredništva revije Mavrica in prav posebnega fanta - lutke, ki sliši na ime Pedenjped. Ta je prišel v studio ob spremstvu zakoncev Mirjam in Klemna Bojanovič, ki ob družinskem življenju z lutko, harmoniko in glasom razveseljujeta otroke po Sloveniji in prepevata uglasbena besedila Nika Grafenauerja.
Sobotna iskrica
Oddajo sta zaznamovala obiska Mateje Gomboc z uredništva revije Mavrica in prav posebnega fanta - lutke, ki sliši na ime Pedenjped. Ta je prišel v studio ob spremstvu zakoncev Mirjam in Klemna Bojanovič, ki ob družinskem življenju z lutko, harmoniko in glasom razveseljujeta otroke po Sloveniji in prepevata uglasbena besedila Nika Grafenauerja.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.
Sobotna iskrica
Letos mineva 80 let od izdaje prve knjige o najmočnejši devetletni deklici s štrlečima rdečima kitkama na glavi, ki je zaznamovala otroštva mnogih generacij vse do danes. Kdo ne pozna prigod Pike Nogavičke?! Ob njenem jubileju smo jo povabili na telefonski pogovor. Za nas je pripravila piknik v Vili Čira čara. Čas je bil tudi za otroško revijo Mavrica. Pridružila se nam je Mateja Gomboc z uredništva.
Sobotna iskrica
Letos mineva 80 let od izdaje prve knjige o najmočnejši devetletni deklici s štrlečima rdečima kitkama na glavi, ki je zaznamovala otroštva mnogih generacij vse do danes. Kdo ne pozna prigod Pike Nogavičke?! Ob njenem jubileju smo jo povabili na telefonski pogovor. Za nas je pripravila piknik v Vili Čira čara. Čas je bil tudi za otroško revijo Mavrica. Pridružila se nam je Mateja Gomboc z uredništva.
Sobotna iskrica
Četrtega oktobra goduje sv. Frančišek Asiški, ki je postal znan in priljubljen svetnik. Ni pa od nekdaj živel pobožnega življenja. Kako se je razvila njegova pot smo slišali v radijski igri, ki je izšla pred 23 leti pri Založbi Brat Frančišek.
Sobotna iskrica
Četrtega oktobra goduje sv. Frančišek Asiški, ki je postal znan in priljubljen svetnik. Ni pa od nekdaj živel pobožnega življenja. Kako se je razvila njegova pot smo slišali v radijski igri, ki je izšla pred 23 leti pri Založbi Brat Frančišek.
Sobotna iskrica
Prvi mesec v novem šolskem letu se je končal, stkale so se nove prijateljske vezi in zato smo v oddaji slišali pesmico o prijateljstvu. Posvetili smo se tudi listanju otroške revije Mavrica, pri čemer se nam je tokrat pridružila nova urednica Eva Markovič. Ta se nam je predstavila in z nami delila svojo izkušnjo urednikovanja.
Sobotna iskrica
Prvi mesec v novem šolskem letu se je končal, stkale so se nove prijateljske vezi in zato smo v oddaji slišali pesmico o prijateljstvu. Posvetili smo se tudi listanju otroške revije Mavrica, pri čemer se nam je tokrat pridružila nova urednica Eva Markovič. Ta se nam je predstavila in z nami delila svojo izkušnjo urednikovanja.
Sobotna iskrica
V duhu ogrevanja in priprave na Stično mladih je minila tokratna oddaja. Skupaj smo poslušali prijetno glasbo in obujali spomine z izjavami udeležencev na ta največji festival, kjer se sreča krščanska mladina. V naši družbi sta bila tudi koordinator Klemen Kraševec in vodja programa Petra Vinčec.
Sobotna iskrica
V duhu ogrevanja in priprave na Stično mladih je minila tokratna oddaja. Skupaj smo poslušali prijetno glasbo in obujali spomine z izjavami udeležencev na ta največji festival, kjer se sreča krščanska mladina. V naši družbi sta bila tudi koordinator Klemen Kraševec in vodja programa Petra Vinčec.
Sobotna iskrica
V naši otroški oddaji ste tokrat slišali pesem o veselju, ki pravi: Ko jaz sem vesel, se bratova čudna frizura mi čisto posrečena zdi, še zoprna jutranja ura po medu in kavi diši.
Sobotna iskrica
V naši otroški oddaji ste tokrat slišali pesem o veselju, ki pravi: Ko jaz sem vesel, se bratova čudna frizura mi čisto posrečena zdi, še zoprna jutranja ura po medu in kavi diši.
Sobotna iskrica
Učenci Osnovne šole Alojzija Šuštarja so novo šolsko leto začeli s sveto mašo, kjer so se priporočili Svetemu Duhu, naj vodi njih in učitelje. V oddaji smo slišali utrinke prvega šolskega dneva, se pogovarjali s starši prvošolcev in pred mikrofon povabili učence drugega razreda, ki so povedali, kako so ovijali zvezke. Podali smo se tudi v kolesarske vode in spoznali deklico Loto in njeno kolesarsko zgodbo.
Sobotna iskrica
Učenci Osnovne šole Alojzija Šuštarja so novo šolsko leto začeli s sveto mašo, kjer so se priporočili Svetemu Duhu, naj vodi njih in učitelje. V oddaji smo slišali utrinke prvega šolskega dneva, se pogovarjali s starši prvošolcev in pred mikrofon povabili učence drugega razreda, ki so povedali, kako so ovijali zvezke. Podali smo se tudi v kolesarske vode in spoznali deklico Loto in njeno kolesarsko zgodbo.

Kmetijska oddaja
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Naš pogled
Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Doživetja narave
Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.