Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Radio Ognjišče

info komunizem pogovor spomin

13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Radio Ognjišče

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Radio Ognjišče

infokomunizempogovorspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2025
O incidentih z droni z obramboslovko dr. Jeleno Juvan

Več držav na vzhodu in severu stare celine je v zadnjih tednih zabeležilo vdore dronov in bojnih letal v svoje zračne prostore. Za njimi naj bi domnevno stala Rusija, Moskva je obtožbe vsakokrat zanikala. Postavlja se vprašanje, kako varna je Evropa ob takšnih incidentih in kako naj se nanje odzove. Poklicali smo obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede, dr. Jeleno Juvan.

O incidentih z droni z obramboslovko dr. Jeleno Juvan

Več držav na vzhodu in severu stare celine je v zadnjih tednih zabeležilo vdore dronov in bojnih letal v svoje zračne prostore. Za njimi naj bi domnevno stala Rusija, Moskva je obtožbe vsakokrat zanikala. Postavlja se vprašanje, kako varna je Evropa ob takšnih incidentih in kako naj se nanje odzove. Poklicali smo obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede, dr. Jeleno Juvan.

info pogovor mednarodna politika varnost

Informativni prispevki

O incidentih z droni z obramboslovko dr. Jeleno Juvan

Več držav na vzhodu in severu stare celine je v zadnjih tednih zabeležilo vdore dronov in bojnih letal v svoje zračne prostore. Za njimi naj bi domnevno stala Rusija, Moskva je obtožbe vsakokrat zanikala. Postavlja se vprašanje, kako varna je Evropa ob takšnih incidentih in kako naj se nanje odzove. Poklicali smo obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede, dr. Jeleno Juvan.

VEČ ...|2. 10. 2025
O incidentih z droni z obramboslovko dr. Jeleno Juvan

Več držav na vzhodu in severu stare celine je v zadnjih tednih zabeležilo vdore dronov in bojnih letal v svoje zračne prostore. Za njimi naj bi domnevno stala Rusija, Moskva je obtožbe vsakokrat zanikala. Postavlja se vprašanje, kako varna je Evropa ob takšnih incidentih in kako naj se nanje odzove. Poklicali smo obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede, dr. Jeleno Juvan.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika varnost

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2025
SunContract: »Država je obrnila hrbet vlagateljem v sončne elektrarne« – podjetje vložilo tožbo in novembra ukinja net m

Inovativni dobavitelj elektrike SunContract bo novembra ukinil storitev neto meritev pri samooskrbnih sončnih elektrarnah, ker je država s spremembo pravil povzročila visoke stroške dobaviteljem. Podjetje je vložilo tožbo za 3,3 milijona evrov škode in uporabnikom svetuje prehod na baterijske sisteme ali zamenjavo dobavitelja, je povedal direktor podjetja Gregor Novak.

SunContract: »Država je obrnila hrbet vlagateljem v sončne elektrarne« – podjetje vložilo tožbo in novembra ukinja net m

Inovativni dobavitelj elektrike SunContract bo novembra ukinil storitev neto meritev pri samooskrbnih sončnih elektrarnah, ker je država s spremembo pravil povzročila visoke stroške dobaviteljem. Podjetje je vložilo tožbo za 3,3 milijona evrov škode in uporabnikom svetuje prehod na baterijske sisteme ali zamenjavo dobavitelja, je povedal direktor podjetja Gregor Novak.

info elektrika pogovor

Informativni prispevki

SunContract: »Država je obrnila hrbet vlagateljem v sončne elektrarne« – podjetje vložilo tožbo in novembra ukinja net m

Inovativni dobavitelj elektrike SunContract bo novembra ukinil storitev neto meritev pri samooskrbnih sončnih elektrarnah, ker je država s spremembo pravil povzročila visoke stroške dobaviteljem. Podjetje je vložilo tožbo za 3,3 milijona evrov škode in uporabnikom svetuje prehod na baterijske sisteme ali zamenjavo dobavitelja, je povedal direktor podjetja Gregor Novak.

VEČ ...|30. 9. 2025
SunContract: »Država je obrnila hrbet vlagateljem v sončne elektrarne« – podjetje vložilo tožbo in novembra ukinja net m

Inovativni dobavitelj elektrike SunContract bo novembra ukinil storitev neto meritev pri samooskrbnih sončnih elektrarnah, ker je država s spremembo pravil povzročila visoke stroške dobaviteljem. Podjetje je vložilo tožbo za 3,3 milijona evrov škode in uporabnikom svetuje prehod na baterijske sisteme ali zamenjavo dobavitelja, je povedal direktor podjetja Gregor Novak.

Radio Ognjišče

info elektrika pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2025
Poglajen: Mladi potrebujejo lastna stanovanja, ne državne najeme

Slovenija se sooča z eno največjih stanovanjskih kriz, glavni razlog pa je po besedah poslanca SDS Andreja Poglajena napačna stanovanjska politika vlade Roberta Goloba, ki mlade sili v odvisnost od države. »Mladi potrebujejo lastna stanovanja, kjer so sami lastniki, ne pa državne miloščine,« poudarja.

V SDS predlagajo več ukrepov za izboljšanje položaja mladih: odpravo 20-odstotne lastne udeležbe pri posojilih, zvišanje jamstvenega kredita na 300.000 evrov, davčno olajšavo v višini 10 odstotkov letnega zneska posojila, oprostitev davka na promet nepremičnin za mlade do 38. leta ter znižanje davka na dolgoročne najeme na 10 odstotkov.

Poglajen je izpostavil tudi potrebo po poenostavitvi birokratskih postopkov in digitalizaciji pri pridobivanju gradbenih dovoljenj ter opozoril na »netransparentno in neracionalno« porabo javnega denarja, ki naj bi povzročila 2,5 milijarde evrov veliko proračunsko luknjo. »Če želimo, da mladi ostanejo v Sloveniji, jim moramo omogočiti, da si zgradijo svoj dom,« je še dejal.

Poglajen: Mladi potrebujejo lastna stanovanja, ne državne najeme

Slovenija se sooča z eno največjih stanovanjskih kriz, glavni razlog pa je po besedah poslanca SDS Andreja Poglajena napačna stanovanjska politika vlade Roberta Goloba, ki mlade sili v odvisnost od države. »Mladi potrebujejo lastna stanovanja, kjer so sami lastniki, ne pa državne miloščine,« poudarja.

V SDS predlagajo več ukrepov za izboljšanje položaja mladih: odpravo 20-odstotne lastne udeležbe pri posojilih, zvišanje jamstvenega kredita na 300.000 evrov, davčno olajšavo v višini 10 odstotkov letnega zneska posojila, oprostitev davka na promet nepremičnin za mlade do 38. leta ter znižanje davka na dolgoročne najeme na 10 odstotkov.

Poglajen je izpostavil tudi potrebo po poenostavitvi birokratskih postopkov in digitalizaciji pri pridobivanju gradbenih dovoljenj ter opozoril na »netransparentno in neracionalno« porabo javnega denarja, ki naj bi povzročila 2,5 milijarde evrov veliko proračunsko luknjo. »Če želimo, da mladi ostanejo v Sloveniji, jim moramo omogočiti, da si zgradijo svoj dom,« je še dejal.

info pogovor sds andrej poglajen

Informativni prispevki

Poglajen: Mladi potrebujejo lastna stanovanja, ne državne najeme

Slovenija se sooča z eno največjih stanovanjskih kriz, glavni razlog pa je po besedah poslanca SDS Andreja Poglajena napačna stanovanjska politika vlade Roberta Goloba, ki mlade sili v odvisnost od države. »Mladi potrebujejo lastna stanovanja, kjer so sami lastniki, ne pa državne miloščine,« poudarja.

V SDS predlagajo več ukrepov za izboljšanje položaja mladih: odpravo 20-odstotne lastne udeležbe pri posojilih, zvišanje jamstvenega kredita na 300.000 evrov, davčno olajšavo v višini 10 odstotkov letnega zneska posojila, oprostitev davka na promet nepremičnin za mlade do 38. leta ter znižanje davka na dolgoročne najeme na 10 odstotkov.

Poglajen je izpostavil tudi potrebo po poenostavitvi birokratskih postopkov in digitalizaciji pri pridobivanju gradbenih dovoljenj ter opozoril na »netransparentno in neracionalno« porabo javnega denarja, ki naj bi povzročila 2,5 milijarde evrov veliko proračunsko luknjo. »Če želimo, da mladi ostanejo v Sloveniji, jim moramo omogočiti, da si zgradijo svoj dom,« je še dejal.

VEČ ...|30. 9. 2025
Poglajen: Mladi potrebujejo lastna stanovanja, ne državne najeme

Slovenija se sooča z eno največjih stanovanjskih kriz, glavni razlog pa je po besedah poslanca SDS Andreja Poglajena napačna stanovanjska politika vlade Roberta Goloba, ki mlade sili v odvisnost od države. »Mladi potrebujejo lastna stanovanja, kjer so sami lastniki, ne pa državne miloščine,« poudarja.

V SDS predlagajo več ukrepov za izboljšanje položaja mladih: odpravo 20-odstotne lastne udeležbe pri posojilih, zvišanje jamstvenega kredita na 300.000 evrov, davčno olajšavo v višini 10 odstotkov letnega zneska posojila, oprostitev davka na promet nepremičnin za mlade do 38. leta ter znižanje davka na dolgoročne najeme na 10 odstotkov.

Poglajen je izpostavil tudi potrebo po poenostavitvi birokratskih postopkov in digitalizaciji pri pridobivanju gradbenih dovoljenj ter opozoril na »netransparentno in neracionalno« porabo javnega denarja, ki naj bi povzročila 2,5 milijarde evrov veliko proračunsko luknjo. »Če želimo, da mladi ostanejo v Sloveniji, jim moramo omogočiti, da si zgradijo svoj dom,« je še dejal.

Radio Ognjišče

info pogovor sds andrej poglajen

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 9. 2025
Sestra Magda Burger o srečanju katehetov

V Rimu poteka jubilejno romanjke katehetov in katehistinj ter njihovih dru·in. Dogodek je povezal duhovne vzgojitelje in u·itelje z vsega sveta, dopoldne jih je v avdienco sprejel pape· Leon XIV., jutri pa se bodo zdru·ili ·e pri sveti ma·i, ki jo bo daroval sveti o·e. Na romanju je tudi s. Magda Burger, ki je za na· radio spregovorila o tem, kaj za njihovo delo pomeni pape·eva spodbuda, pa tudi s kak·nimi izzivi so soo·eni pri svojem delu. 

Sestra Magda Burger o srečanju katehetov

V Rimu poteka jubilejno romanjke katehetov in katehistinj ter njihovih dru·in. Dogodek je povezal duhovne vzgojitelje in u·itelje z vsega sveta, dopoldne jih je v avdienco sprejel pape· Leon XIV., jutri pa se bodo zdru·ili ·e pri sveti ma·i, ki jo bo daroval sveti o·e. Na romanju je tudi s. Magda Burger, ki je za na· radio spregovorila o tem, kaj za njihovo delo pomeni pape·eva spodbuda, pa tudi s kak·nimi izzivi so soo·eni pri svojem delu. 

info

Informativni prispevki

Sestra Magda Burger o srečanju katehetov

V Rimu poteka jubilejno romanjke katehetov in katehistinj ter njihovih dru·in. Dogodek je povezal duhovne vzgojitelje in u·itelje z vsega sveta, dopoldne jih je v avdienco sprejel pape· Leon XIV., jutri pa se bodo zdru·ili ·e pri sveti ma·i, ki jo bo daroval sveti o·e. Na romanju je tudi s. Magda Burger, ki je za na· radio spregovorila o tem, kaj za njihovo delo pomeni pape·eva spodbuda, pa tudi s kak·nimi izzivi so soo·eni pri svojem delu. 

VEČ ...|27. 9. 2025
Sestra Magda Burger o srečanju katehetov

V Rimu poteka jubilejno romanjke katehetov in katehistinj ter njihovih dru·in. Dogodek je povezal duhovne vzgojitelje in u·itelje z vsega sveta, dopoldne jih je v avdienco sprejel pape· Leon XIV., jutri pa se bodo zdru·ili ·e pri sveti ma·i, ki jo bo daroval sveti o·e. Na romanju je tudi s. Magda Burger, ki je za na· radio spregovorila o tem, kaj za njihovo delo pomeni pape·eva spodbuda, pa tudi s kak·nimi izzivi so soo·eni pri svojem delu. 

Andrej Šinko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 9. 2025
Politologinja dr. Simona Kukovič

Slovenske ob·ine so na repu evropskih dr·av po avtonomiji financiranja, opozarja politologinja in strokovnjakinja za lokalno samoupravo dr. Simona Kukovi·. Ob tem je razo·arana, da dr·ava v ve· kot 30 letih ni bila sposobna urediti njihovega financiranja na na·in, da bi pokrilo vse stro·ke in bilo predvidljivo za ve· let naprej, ampak je zadeva prepu··ena vladi v dolo·enem obdobju.

Politologinja dr. Simona Kukovič

Slovenske ob·ine so na repu evropskih dr·av po avtonomiji financiranja, opozarja politologinja in strokovnjakinja za lokalno samoupravo dr. Simona Kukovi·. Ob tem je razo·arana, da dr·ava v ve· kot 30 letih ni bila sposobna urediti njihovega financiranja na na·in, da bi pokrilo vse stro·ke in bilo predvidljivo za ve· let naprej, ampak je zadeva prepu··ena vladi v dolo·enem obdobju.

info

Informativni prispevki

Politologinja dr. Simona Kukovič

Slovenske ob·ine so na repu evropskih dr·av po avtonomiji financiranja, opozarja politologinja in strokovnjakinja za lokalno samoupravo dr. Simona Kukovi·. Ob tem je razo·arana, da dr·ava v ve· kot 30 letih ni bila sposobna urediti njihovega financiranja na na·in, da bi pokrilo vse stro·ke in bilo predvidljivo za ve· let naprej, ampak je zadeva prepu··ena vladi v dolo·enem obdobju.

VEČ ...|25. 9. 2025
Politologinja dr. Simona Kukovič

Slovenske ob·ine so na repu evropskih dr·av po avtonomiji financiranja, opozarja politologinja in strokovnjakinja za lokalno samoupravo dr. Simona Kukovi·. Ob tem je razo·arana, da dr·ava v ve· kot 30 letih ni bila sposobna urediti njihovega financiranja na na·in, da bi pokrilo vse stro·ke in bilo predvidljivo za ve· let naprej, ampak je zadeva prepu··ena vladi v dolo·enem obdobju.

Andrej Šinko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2025
Svetniški kandidati ljubljanske metropolije

Postulatorji posameznih postopkov za svetniške kandidate oziroma njihovi namestniki so na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije, 21. 9. 2025, predstavili poročila, kako napredujejo posamezni postopki.


 

Svetniški kandidati ljubljanske metropolije

Postulatorji posameznih postopkov za svetniške kandidate oziroma njihovi namestniki so na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije, 21. 9. 2025, predstavili poročila, kako napredujejo posamezni postopki.


 

info

Informativni prispevki

Svetniški kandidati ljubljanske metropolije

Postulatorji posameznih postopkov za svetniške kandidate oziroma njihovi namestniki so na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije, 21. 9. 2025, predstavili poročila, kako napredujejo posamezni postopki.


 

VEČ ...|23. 9. 2025
Svetniški kandidati ljubljanske metropolije

Postulatorji posameznih postopkov za svetniške kandidate oziroma njihovi namestniki so na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije, 21. 9. 2025, predstavili poročila, kako napredujejo posamezni postopki.


 

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2025
Spolne zlorabe otrok na internetu

S koordinatorjem projekta Spletno oko, ki deluje na FDV, Andrejem Motlom, smo se pogovarjali po posvetu, ki so ga posvetili tej tematiki in na katerem so sodelovali tako policisti, kriminalisti, pravniki kot tudi predstavniki različnih drugih strok. Spolne zlorabe otrok na internetu se namreč povečujejo. 

Spolne zlorabe otrok na internetu

S koordinatorjem projekta Spletno oko, ki deluje na FDV, Andrejem Motlom, smo se pogovarjali po posvetu, ki so ga posvetili tej tematiki in na katerem so sodelovali tako policisti, kriminalisti, pravniki kot tudi predstavniki različnih drugih strok. Spolne zlorabe otrok na internetu se namreč povečujejo. 

info družba odnosi otroci

Informativni prispevki

Spolne zlorabe otrok na internetu

S koordinatorjem projekta Spletno oko, ki deluje na FDV, Andrejem Motlom, smo se pogovarjali po posvetu, ki so ga posvetili tej tematiki in na katerem so sodelovali tako policisti, kriminalisti, pravniki kot tudi predstavniki različnih drugih strok. Spolne zlorabe otrok na internetu se namreč povečujejo. 

VEČ ...|23. 9. 2025
Spolne zlorabe otrok na internetu

S koordinatorjem projekta Spletno oko, ki deluje na FDV, Andrejem Motlom, smo se pogovarjali po posvetu, ki so ga posvetili tej tematiki in na katerem so sodelovali tako policisti, kriminalisti, pravniki kot tudi predstavniki različnih drugih strok. Spolne zlorabe otrok na internetu se namreč povečujejo. 

Tanja Dominko

info družba odnosi otroci

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2025
Politolog dr. Miro Haček o kongresu stranke Gibanje Svoboda

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so na sobotnem kongresu vnovični mandat za vodenje stranke z več kot 98 odstotki podpore podelili premierju Robertu Golobu, ob tem pa že pogledujejo proti volitvam. Ocenjujejo, da so nanje pripravljeni in zatrjujejo, da v predvolilno obdobje stopajo enotno. Prepričani so, da lahko računajo na zanje pozitiven volilni izid. Za komentar o dogajanju smo poklicali politologa in profesorja dr. Mira Hačka.

Politolog dr. Miro Haček o kongresu stranke Gibanje Svoboda

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so na sobotnem kongresu vnovični mandat za vodenje stranke z več kot 98 odstotki podpore podelili premierju Robertu Golobu, ob tem pa že pogledujejo proti volitvam. Ocenjujejo, da so nanje pripravljeni in zatrjujejo, da v predvolilno obdobje stopajo enotno. Prepričani so, da lahko računajo na zanje pozitiven volilni izid. Za komentar o dogajanju smo poklicali politologa in profesorja dr. Mira Hačka.

info pogovor politika

Informativni prispevki

Politolog dr. Miro Haček o kongresu stranke Gibanje Svoboda

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so na sobotnem kongresu vnovični mandat za vodenje stranke z več kot 98 odstotki podpore podelili premierju Robertu Golobu, ob tem pa že pogledujejo proti volitvam. Ocenjujejo, da so nanje pripravljeni in zatrjujejo, da v predvolilno obdobje stopajo enotno. Prepričani so, da lahko računajo na zanje pozitiven volilni izid. Za komentar o dogajanju smo poklicali politologa in profesorja dr. Mira Hačka.

VEČ ...|23. 9. 2025
Politolog dr. Miro Haček o kongresu stranke Gibanje Svoboda

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so na sobotnem kongresu vnovični mandat za vodenje stranke z več kot 98 odstotki podpore podelili premierju Robertu Golobu, ob tem pa že pogledujejo proti volitvam. Ocenjujejo, da so nanje pripravljeni in zatrjujejo, da v predvolilno obdobje stopajo enotno. Prepričani so, da lahko računajo na zanje pozitiven volilni izid. Za komentar o dogajanju smo poklicali politologa in profesorja dr. Mira Hačka.

Radio Ognjišče

info pogovor politika

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|9. 9. 2025
Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostveramistična razodetjaBogateizemevtanazija

Komentar tedna

VEČ ...|26. 9. 2025
Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentarodpuščanjespravaresnicažrtvePetričekpožarzgodovinatrpljenjesovraštvokultura maščevanja

Sol in luč

VEČ ...|30. 9. 2025
Morda se v starosti bolj kot izgube moči, bojimo izgube osebnega dostojanstva.

»Starost se pojavlja v nešteto različnih oblikah: od najbolj prijetnega doživljanja ob vnukih in osebnem zorenju, do težavnega nerazumevanja, bolezni in pešanja moči. Vsak človek je edinstveno različen od vseh drugih. Vsak trenutek sožitja v družini in družbi je neponovljiv in vsak se stara drugače!« S temi besedami je knjigo Draga Tacola pospremil dr. Jože Ramovš. »Dober dan, starost« je zbirka člankov vezana v knjigo, ki so pred leti izhajali v Reviji Ognjišče.
Nekaj odlomkov smo prebrali v tokratni oddaji.

Morda se v starosti bolj kot izgube moči, bojimo izgube osebnega dostojanstva.

»Starost se pojavlja v nešteto različnih oblikah: od najbolj prijetnega doživljanja ob vnukih in osebnem zorenju, do težavnega nerazumevanja, bolezni in pešanja moči. Vsak človek je edinstveno različen od vseh drugih. Vsak trenutek sožitja v družini in družbi je neponovljiv in vsak se stara drugače!« S temi besedami je knjigo Draga Tacola pospremil dr. Jože Ramovš. »Dober dan, starost« je zbirka člankov vezana v knjigo, ki so pred leti izhajali v Reviji Ognjišče.
Nekaj odlomkov smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Naš gost

VEČ ...|27. 9. 2025
Drago Štoka

Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije. 

Drago Štoka

Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije. 

Matjaž Merljak

spominživljenje

Naš pogled

VEČ ...|30. 9. 2025
Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

Damijana Medved

komentar

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|3. 10. 2025
Blanširanje jurčkov

Poslušalko je zanimalo, kako blanširati jurčke, ki jih bo dala v zamrzovalnik - na pari ali v kropu, s soljo ali brez. Sestra Nikolina odgovarja, da gobe očistimo in narežemo ter damo v vrelo vodo brez soli. Gledamo, da pride čim prej do vrenja, jih enkrat ali dvakrat obrnemo. Nato jih poberemo na cedilo, odcedimo in razgrnemo po pekaču. Malo ga dvignemo, da se tekočina odteče. Vmes še malo pomešamo, da se čim prej ohladijo in tako jih potem lahko po porcijah spravljamo v zamrzovalnik. Sestra še meni, da bi bilo blanširanje na pari težko izvesti. Drugo poslušalko je zanimalo, če je tekočina, v kateri so se gobe blanširale, uporabna. Sestra Nikolina meni, da jo lahko uporabi pri kuhanju juhe. Tretja poslušalka pa je povedala, da gob za zamrzovanje ne blanšira, ampak jih kar poduši. Tako izgubijo ogromno količino tekočine.  

Blanširanje jurčkov

Poslušalko je zanimalo, kako blanširati jurčke, ki jih bo dala v zamrzovalnik - na pari ali v kropu, s soljo ali brez. Sestra Nikolina odgovarja, da gobe očistimo in narežemo ter damo v vrelo vodo brez soli. Gledamo, da pride čim prej do vrenja, jih enkrat ali dvakrat obrnemo. Nato jih poberemo na cedilo, odcedimo in razgrnemo po pekaču. Malo ga dvignemo, da se tekočina odteče. Vmes še malo pomešamo, da se čim prej ohladijo in tako jih potem lahko po porcijah spravljamo v zamrzovalnik. Sestra še meni, da bi bilo blanširanje na pari težko izvesti. Drugo poslušalko je zanimalo, če je tekočina, v kateri so se gobe blanširale, uporabna. Sestra Nikolina meni, da jo lahko uporabi pri kuhanju juhe. Tretja poslušalka pa je povedala, da gob za zamrzovanje ne blanšira, ampak jih kar poduši. Tako izgubijo ogromno količino tekočine.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ...|2. 10. 2025
Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 10. 2025
Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|2. 10. 2025
Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščinadružba