Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Radio Ognjišče

info komunizem pogovor spomin

13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Radio Ognjišče

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Radio Ognjišče

infokomunizempogovorspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 6. 2025
Obramboslovec dr. Iztok Prezelj

Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo dr·ave za podro·je obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, ·eprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. Obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da bo koalicija zadevo morala raz·istiti. Optimisti·en pa je tudi glede vklju·evanja slovenskih podjetij v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, saj bo to finan·no podprto. 

Obramboslovec dr. Iztok Prezelj

Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo dr·ave za podro·je obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, ·eprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. Obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da bo koalicija zadevo morala raz·istiti. Optimisti·en pa je tudi glede vklju·evanja slovenskih podjetij v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, saj bo to finan·no podprto. 

info

Informativni prispevki

Obramboslovec dr. Iztok Prezelj

Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo dr·ave za podro·je obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, ·eprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. Obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da bo koalicija zadevo morala raz·istiti. Optimisti·en pa je tudi glede vklju·evanja slovenskih podjetij v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, saj bo to finan·no podprto. 

VEČ ...|28. 6. 2025
Obramboslovec dr. Iztok Prezelj

Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo dr·ave za podro·je obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, ·eprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. Obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da bo koalicija zadevo morala raz·istiti. Optimisti·en pa je tudi glede vklju·evanja slovenskih podjetij v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, saj bo to finan·no podprto. 

Andrej Šinko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 6. 2025
Ekonomist dr. Matej Lahovnik o sporu Petrola in vlade

Zapiranje Petrolovih bencinskih servisov v podeželskih delih države še naprej razburja lokalne skupnosti. Tako je včerajšnji državni praznik v Črnem Vrhu nad Idrijo minil v znamenju protesta krajanov, ki zahtevajo takojšnje vnovično odprtje črpalke, vladi in Petrolu pa so poslali protestno pismo z zahtevo po odgovoru. Naj naftni trgovec odpravi ukrepe, ki jih je sprejel zaradi nestrinjanja z vladno regulacijo cen pogonskih goriv na avtocestah, je podjetje pozval minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Poslanci opozicije pa žogico pošiljajo na vladno stran. Ekonomist dr. Matej Lahovnik meni, da Petrol ne bi smel ukrepati proti strankam, ampak proti vladi, in sicer s tožbo, za katero ima več kot dovolj utemeljenih razlogov. Nevzdržno je po njegovi oceni, da v ceni litra goriva dajatve državi predstavljajo 60 odstotkov.

Ekonomist dr. Matej Lahovnik o sporu Petrola in vlade

Zapiranje Petrolovih bencinskih servisov v podeželskih delih države še naprej razburja lokalne skupnosti. Tako je včerajšnji državni praznik v Črnem Vrhu nad Idrijo minil v znamenju protesta krajanov, ki zahtevajo takojšnje vnovično odprtje črpalke, vladi in Petrolu pa so poslali protestno pismo z zahtevo po odgovoru. Naj naftni trgovec odpravi ukrepe, ki jih je sprejel zaradi nestrinjanja z vladno regulacijo cen pogonskih goriv na avtocestah, je podjetje pozval minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Poslanci opozicije pa žogico pošiljajo na vladno stran. Ekonomist dr. Matej Lahovnik meni, da Petrol ne bi smel ukrepati proti strankam, ampak proti vladi, in sicer s tožbo, za katero ima več kot dovolj utemeljenih razlogov. Nevzdržno je po njegovi oceni, da v ceni litra goriva dajatve državi predstavljajo 60 odstotkov.

info pogovor politika

Informativni prispevki

Ekonomist dr. Matej Lahovnik o sporu Petrola in vlade

Zapiranje Petrolovih bencinskih servisov v podeželskih delih države še naprej razburja lokalne skupnosti. Tako je včerajšnji državni praznik v Črnem Vrhu nad Idrijo minil v znamenju protesta krajanov, ki zahtevajo takojšnje vnovično odprtje črpalke, vladi in Petrolu pa so poslali protestno pismo z zahtevo po odgovoru. Naj naftni trgovec odpravi ukrepe, ki jih je sprejel zaradi nestrinjanja z vladno regulacijo cen pogonskih goriv na avtocestah, je podjetje pozval minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Poslanci opozicije pa žogico pošiljajo na vladno stran. Ekonomist dr. Matej Lahovnik meni, da Petrol ne bi smel ukrepati proti strankam, ampak proti vladi, in sicer s tožbo, za katero ima več kot dovolj utemeljenih razlogov. Nevzdržno je po njegovi oceni, da v ceni litra goriva dajatve državi predstavljajo 60 odstotkov.

VEČ ...|26. 6. 2025
Ekonomist dr. Matej Lahovnik o sporu Petrola in vlade

Zapiranje Petrolovih bencinskih servisov v podeželskih delih države še naprej razburja lokalne skupnosti. Tako je včerajšnji državni praznik v Črnem Vrhu nad Idrijo minil v znamenju protesta krajanov, ki zahtevajo takojšnje vnovično odprtje črpalke, vladi in Petrolu pa so poslali protestno pismo z zahtevo po odgovoru. Naj naftni trgovec odpravi ukrepe, ki jih je sprejel zaradi nestrinjanja z vladno regulacijo cen pogonskih goriv na avtocestah, je podjetje pozval minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Poslanci opozicije pa žogico pošiljajo na vladno stran. Ekonomist dr. Matej Lahovnik meni, da Petrol ne bi smel ukrepati proti strankam, ampak proti vladi, in sicer s tožbo, za katero ima več kot dovolj utemeljenih razlogov. Nevzdržno je po njegovi oceni, da v ceni litra goriva dajatve državi predstavljajo 60 odstotkov.

Radio Ognjišče

info pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 6. 2025
Diplomat Tone Kajzer o zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu

Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je zaskrbljujoče. Kaj se dogaja? Kje je mednarodna skupnost? Se bo ogenj še širil? Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

Diplomat Tone Kajzer o zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu

Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je zaskrbljujoče. Kaj se dogaja? Kje je mednarodna skupnost? Se bo ogenj še širil? Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

info pogovor mednarodna politika Bližnji vzhod

Informativni prispevki

Diplomat Tone Kajzer o zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu

Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je zaskrbljujoče. Kaj se dogaja? Kje je mednarodna skupnost? Se bo ogenj še širil? Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

VEČ ...|17. 6. 2025
Diplomat Tone Kajzer o zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu

Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je zaskrbljujoče. Kaj se dogaja? Kje je mednarodna skupnost? Se bo ogenj še širil? Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika Bližnji vzhod

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 6. 2025
Silvester Gabršček in Primož Krečič o Forumu za mir

V Kopru je vse nared za drugi medreligijski Forum za mir, tokrat z naslovom Skupne vrednote življenja za mir. Na vabilo Slovenske škofovske konference so se odzvali voditelji različnih veroizpovedi, ki so prisotne v petnajstih balkanskih državah. Najvidnejši predstavnik Katoliške cerkve bo beograjski nadškof kardinal Ladislav Némét. Poklicali smo člana organizacijskega odbora Silvestra Gabrščka in koprskega stolnega župnika Primoža Krečiča. 

Silvester Gabršček in Primož Krečič o Forumu za mir

V Kopru je vse nared za drugi medreligijski Forum za mir, tokrat z naslovom Skupne vrednote življenja za mir. Na vabilo Slovenske škofovske konference so se odzvali voditelji različnih veroizpovedi, ki so prisotne v petnajstih balkanskih državah. Najvidnejši predstavnik Katoliške cerkve bo beograjski nadškof kardinal Ladislav Némét. Poklicali smo člana organizacijskega odbora Silvestra Gabrščka in koprskega stolnega župnika Primoža Krečiča. 

info forum za mir

Informativni prispevki

Silvester Gabršček in Primož Krečič o Forumu za mir

V Kopru je vse nared za drugi medreligijski Forum za mir, tokrat z naslovom Skupne vrednote življenja za mir. Na vabilo Slovenske škofovske konference so se odzvali voditelji različnih veroizpovedi, ki so prisotne v petnajstih balkanskih državah. Najvidnejši predstavnik Katoliške cerkve bo beograjski nadškof kardinal Ladislav Némét. Poklicali smo člana organizacijskega odbora Silvestra Gabrščka in koprskega stolnega župnika Primoža Krečiča. 

VEČ ...|13. 6. 2025
Silvester Gabršček in Primož Krečič o Forumu za mir

V Kopru je vse nared za drugi medreligijski Forum za mir, tokrat z naslovom Skupne vrednote življenja za mir. Na vabilo Slovenske škofovske konference so se odzvali voditelji različnih veroizpovedi, ki so prisotne v petnajstih balkanskih državah. Najvidnejši predstavnik Katoliške cerkve bo beograjski nadškof kardinal Ladislav Némét. Poklicali smo člana organizacijskega odbora Silvestra Gabrščka in koprskega stolnega župnika Primoža Krečiča. 

Radio Ognjišče

info forum za mir

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 6. 2025
Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

info

Informativni prispevki

Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

VEČ ...|12. 6. 2025
Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2025
Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

info

Informativni prispevki

Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

VEČ ...|11. 6. 2025
Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme. 

Andrej Šinko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2025
Dr. Igor Kovač o nemirih, ki pretresajo Los Angeles v ZDA

Administracija Donalda Trumpa je začela uresničevati obljubo o izgonu nezakonitih priseljencev iz ZDA. V Los Angelesu so zaradi racij in aretacij zvezne Službe za priseljevanje in carine izbruhnili protesti, prerasli so v nasilne izgrede. Bela hiša je zato na ulice največjega mesta v zvezni državi Kalifornija napotila pripadnike nacionalne garde in celo marince iz aktivne sestave vojske svetovne velesile. Ta poteza je razburila lokalne oblasti. Za komentar smo prosili Strokovnjaka za mednarodne odnose in raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju v ZDA dr. Igorja Kovača.

Dr. Igor Kovač o nemirih, ki pretresajo Los Angeles v ZDA

Administracija Donalda Trumpa je začela uresničevati obljubo o izgonu nezakonitih priseljencev iz ZDA. V Los Angelesu so zaradi racij in aretacij zvezne Službe za priseljevanje in carine izbruhnili protesti, prerasli so v nasilne izgrede. Bela hiša je zato na ulice največjega mesta v zvezni državi Kalifornija napotila pripadnike nacionalne garde in celo marince iz aktivne sestave vojske svetovne velesile. Ta poteza je razburila lokalne oblasti. Za komentar smo prosili Strokovnjaka za mednarodne odnose in raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju v ZDA dr. Igorja Kovača.

info pogovor mednarodna politika ZDA

Informativni prispevki

Dr. Igor Kovač o nemirih, ki pretresajo Los Angeles v ZDA

Administracija Donalda Trumpa je začela uresničevati obljubo o izgonu nezakonitih priseljencev iz ZDA. V Los Angelesu so zaradi racij in aretacij zvezne Službe za priseljevanje in carine izbruhnili protesti, prerasli so v nasilne izgrede. Bela hiša je zato na ulice največjega mesta v zvezni državi Kalifornija napotila pripadnike nacionalne garde in celo marince iz aktivne sestave vojske svetovne velesile. Ta poteza je razburila lokalne oblasti. Za komentar smo prosili Strokovnjaka za mednarodne odnose in raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju v ZDA dr. Igorja Kovača.

VEČ ...|11. 6. 2025
Dr. Igor Kovač o nemirih, ki pretresajo Los Angeles v ZDA

Administracija Donalda Trumpa je začela uresničevati obljubo o izgonu nezakonitih priseljencev iz ZDA. V Los Angelesu so zaradi racij in aretacij zvezne Službe za priseljevanje in carine izbruhnili protesti, prerasli so v nasilne izgrede. Bela hiša je zato na ulice največjega mesta v zvezni državi Kalifornija napotila pripadnike nacionalne garde in celo marince iz aktivne sestave vojske svetovne velesile. Ta poteza je razburila lokalne oblasti. Za komentar smo prosili Strokovnjaka za mednarodne odnose in raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju v ZDA dr. Igorja Kovača.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika ZDA

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2025
Komentar strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta na pokol v Avstriji

Gradec, kjer se je zgodil najhujši strelski pokol v zgodovini Avstrije, leži nedaleč stran od meje z našo državo. V tem mestu živi, študira in dela veliko Slovencev, zato se tudi doma resno zavedamo svoje ranljivosti. Slišali smo lahko predstavnike naših oblasti, da nismo imuni. Nas lahko skrbi? Kako realna je grožnja, da doživimo kaj podobnega? Poklicali smo strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta.

Komentar strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta na pokol v Avstriji

Gradec, kjer se je zgodil najhujši strelski pokol v zgodovini Avstrije, leži nedaleč stran od meje z našo državo. V tem mestu živi, študira in dela veliko Slovencev, zato se tudi doma resno zavedamo svoje ranljivosti. Slišali smo lahko predstavnike naših oblasti, da nismo imuni. Nas lahko skrbi? Kako realna je grožnja, da doživimo kaj podobnega? Poklicali smo strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta.

info pogovor družba varnost

Informativni prispevki

Komentar strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta na pokol v Avstriji

Gradec, kjer se je zgodil najhujši strelski pokol v zgodovini Avstrije, leži nedaleč stran od meje z našo državo. V tem mestu živi, študira in dela veliko Slovencev, zato se tudi doma resno zavedamo svoje ranljivosti. Slišali smo lahko predstavnike naših oblasti, da nismo imuni. Nas lahko skrbi? Kako realna je grožnja, da doživimo kaj podobnega? Poklicali smo strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta.

VEČ ...|11. 6. 2025
Komentar strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta na pokol v Avstriji

Gradec, kjer se je zgodil najhujši strelski pokol v zgodovini Avstrije, leži nedaleč stran od meje z našo državo. V tem mestu živi, študira in dela veliko Slovencev, zato se tudi doma resno zavedamo svoje ranljivosti. Slišali smo lahko predstavnike naših oblasti, da nismo imuni. Nas lahko skrbi? Kako realna je grožnja, da doživimo kaj podobnega? Poklicali smo strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta.

Helena Križnik

info pogovor družba varnost

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 6. 2025
Vida Č. Špelič: Kot da želijo z vsakim novim zakonom napasti kmeta...

O izzivih namakanja smo se pogovarjali s Petrom Pribožičem, vodjo kmetijske svetovalne službe na Ptuju, o nemodrih potezah spreminjanja kmetijske zakonodaje pa z dr. Vido Čadonič Špelič, predsednico odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vida Č. Špelič: Kot da želijo z vsakim novim zakonom napasti kmeta...

O izzivih namakanja smo se pogovarjali s Petrom Pribožičem, vodjo kmetijske svetovalne službe na Ptuju, o nemodrih potezah spreminjanja kmetijske zakonodaje pa z dr. Vido Čadonič Špelič, predsednico odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Robert Božič

kmetijstvonaravazakonodaja

Svetovalnica

VEČ ...|27. 6. 2025
Nega vrtnic

V odmevu na Dan državnosti, ki smo ga znova praznovali v najbolj obiskani botanični ustanovi v Sloveniji, v Arboretumu Volčji Potok, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino pri nas in je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, smo z Melito Miš govorili o negi in skrbi za vrtnice v poletnem času. 

Nega vrtnic

V odmevu na Dan državnosti, ki smo ga znova praznovali v najbolj obiskani botanični ustanovi v Sloveniji, v Arboretumu Volčji Potok, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino pri nas in je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, smo z Melito Miš govorili o negi in skrbi za vrtnice v poletnem času. 

Nataša Ličen

svetovanjenaravaokolje

Duhovna misel

VEČ ...|29. 6. 2025
Življenje je vredno

Neki mož je tvegal svoje življenje, ko se je vrgel v valove morja, da bi rešil otroka, ki je klical na pomoč. Ko je bil otrok rešen in je prestal ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Življenje je vredno

Neki mož je tvegal svoje življenje, ko se je vrgel v valove morja, da bi rešil otroka, ki je klical na pomoč. Ko je bil otrok rešen in je prestal ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|24. 6. 2025
Poletne počitnice: Ko je leto za letom vse drugače in hkrati vse enako

Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.

Poletne počitnice: Ko je leto za letom vse drugače in hkrati vse enako

Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.

Manca Hribar

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 6. 2025
Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Moja zgodba

VEČ ...|29. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 6. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 6. 2025
Pedro Opeka ob odprtju nove šole

V misijonski rubriki Pojdite in učite ste slišali, kako hvaležen je misijonar Pedro Opeka. Za sredstva iz Slovenije, s katerimi so zgradili novo osnovno šolo, za obisk iz domovine staršev in za vse, kar nova šola pomeni za mlade Malgaše. 

Pedro Opeka ob odprtju nove šole

V misijonski rubriki Pojdite in učite ste slišali, kako hvaležen je misijonar Pedro Opeka. Za sredstva iz Slovenije, s katerimi so zgradili novo osnovno šolo, za obisk iz domovine staršev in za vse, kar nova šola pomeni za mlade Malgaše. 

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Z ljudmi na poti

VEČ ...|29. 6. 2025
Bede Amarachi Osuji

V oddaji smo gostili nogometaša nigerijskih korenin, ki ga je v Slovenijo pripeljala najbolj priljubljena igra na svetu, tukaj se je zaljubil in si ustvaril družino, nogometna pot pa ga je vodila v Turčijo. V oddaji je spregovorila tudi njegova življenjska sopotnica Nina, ki mu je precej pomagala pri navajanju na življenje v Sloveniji. Bede Amarachi Osuji je v Sloveniji igral pri Gorici in Kopru, pred tem pa je bil na Madžarskem. 

Bede Amarachi Osuji

V oddaji smo gostili nogometaša nigerijskih korenin, ki ga je v Slovenijo pripeljala najbolj priljubljena igra na svetu, tukaj se je zaljubil in si ustvaril družino, nogometna pot pa ga je vodila v Turčijo. V oddaji je spregovorila tudi njegova življenjska sopotnica Nina, ki mu je precej pomagala pri navajanju na življenje v Sloveniji. Bede Amarachi Osuji je v Sloveniji igral pri Gorici in Kopru, pred tem pa je bil na Madžarskem. 

Andrej Šinko

družbainfo