Z nadškofom Stresom o pomenu priznanja Slovenije s strani Svetega sedeža leta 1992.

13. januarja smo se spomnili pomembnega dogodka za našo državo, saj je Sveti sedež leta 1992 priznal mlado slovensko državo Republiko Slovenijo. Takrat je Apostolski sedež s to odločitvijo prehitel ostale evropske države in jih spodbudil k priznanju. O vlogi papeža sv. Janeza Pavla II., o pomenu takšnega priznanja za neko državo in katere sporazume podpiše Sveti sedež s posamezno državo smo se pogovarjali z nadškofom Antonom Stresom.

Radio Ognjišče

info politika stres

17. 1. 2025
Z nadškofom Stresom o pomenu priznanja Slovenije s strani Svetega sedeža leta 1992.

13. januarja smo se spomnili pomembnega dogodka za našo državo, saj je Sveti sedež leta 1992 priznal mlado slovensko državo Republiko Slovenijo. Takrat je Apostolski sedež s to odločitvijo prehitel ostale evropske države in jih spodbudil k priznanju. O vlogi papeža sv. Janeza Pavla II., o pomenu takšnega priznanja za neko državo in katere sporazume podpiše Sveti sedež s posamezno državo smo se pogovarjali z nadškofom Antonom Stresom.

Radio Ognjišče

VEČ ...|17. 1. 2025
Z nadškofom Stresom o pomenu priznanja Slovenije s strani Svetega sedeža leta 1992.

13. januarja smo se spomnili pomembnega dogodka za našo državo, saj je Sveti sedež leta 1992 priznal mlado slovensko državo Republiko Slovenijo. Takrat je Apostolski sedež s to odločitvijo prehitel ostale evropske države in jih spodbudil k priznanju. O vlogi papeža sv. Janeza Pavla II., o pomenu takšnega priznanja za neko državo in katere sporazume podpiše Sveti sedež s posamezno državo smo se pogovarjali z nadškofom Antonom Stresom.

Radio Ognjišče

infopolitikastres

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 7. 2025
Škof Štumpf o razmerah v Banja Luki

Koprski škof Peter Štumpf se je nedavno vrnil iz Banja Luke v Republiki Srbski, kjer se je udeležil dvodnevnega plenarnega zasedanje bosanske škofovske konference. Pogovori so med drugim tekli o vzgoji stalnih diakonov, bralcev berila in izrednih delivcih obhajila. Škof je na kratko opisal stanje Katoliške Cerkve v Banja Luki, kjer je ostalo samo še približno 1500 katoličanov.

Škof Štumpf o razmerah v Banja Luki

Koprski škof Peter Štumpf se je nedavno vrnil iz Banja Luke v Republiki Srbski, kjer se je udeležil dvodnevnega plenarnega zasedanje bosanske škofovske konference. Pogovori so med drugim tekli o vzgoji stalnih diakonov, bralcev berila in izrednih delivcih obhajila. Škof je na kratko opisal stanje Katoliške Cerkve v Banja Luki, kjer je ostalo samo še približno 1500 katoličanov.

info pogovor bih škof štumpf obisk

Informativni prispevki

Škof Štumpf o razmerah v Banja Luki

Koprski škof Peter Štumpf se je nedavno vrnil iz Banja Luke v Republiki Srbski, kjer se je udeležil dvodnevnega plenarnega zasedanje bosanske škofovske konference. Pogovori so med drugim tekli o vzgoji stalnih diakonov, bralcev berila in izrednih delivcih obhajila. Škof je na kratko opisal stanje Katoliške Cerkve v Banja Luki, kjer je ostalo samo še približno 1500 katoličanov.

VEČ ...|21. 7. 2025
Škof Štumpf o razmerah v Banja Luki

Koprski škof Peter Štumpf se je nedavno vrnil iz Banja Luke v Republiki Srbski, kjer se je udeležil dvodnevnega plenarnega zasedanje bosanske škofovske konference. Pogovori so med drugim tekli o vzgoji stalnih diakonov, bralcev berila in izrednih delivcih obhajila. Škof je na kratko opisal stanje Katoliške Cerkve v Banja Luki, kjer je ostalo samo še približno 1500 katoličanov.

Radio Ognjišče

info pogovor bih škof štumpf obisk

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2025
Diplomat Tone Kajzer o ukrepih Slovenije proti Izraelu

Vlada Roberta Goloba je izraelska ministra za nacionalno varnost in za finance je razglasila za nezaželeni osebi pri nas. Šlo naj bi za prvi nacionalni ukrep proti judovski državi zaradi kršitve človekovih pravic, več jih je še v pripravi, smo lahko slišali. Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

Diplomat Tone Kajzer o ukrepih Slovenije proti Izraelu

Vlada Roberta Goloba je izraelska ministra za nacionalno varnost in za finance je razglasila za nezaželeni osebi pri nas. Šlo naj bi za prvi nacionalni ukrep proti judovski državi zaradi kršitve človekovih pravic, več jih je še v pripravi, smo lahko slišali. Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

info pogovor zunanja politika Evropska unija Bližnji vzhod

Informativni prispevki

Diplomat Tone Kajzer o ukrepih Slovenije proti Izraelu

Vlada Roberta Goloba je izraelska ministra za nacionalno varnost in za finance je razglasila za nezaželeni osebi pri nas. Šlo naj bi za prvi nacionalni ukrep proti judovski državi zaradi kršitve človekovih pravic, več jih je še v pripravi, smo lahko slišali. Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

VEČ ...|18. 7. 2025
Diplomat Tone Kajzer o ukrepih Slovenije proti Izraelu

Vlada Roberta Goloba je izraelska ministra za nacionalno varnost in za finance je razglasila za nezaželeni osebi pri nas. Šlo naj bi za prvi nacionalni ukrep proti judovski državi zaradi kršitve človekovih pravic, več jih je še v pripravi, smo lahko slišali. Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

Helena Križnik

info pogovor zunanja politika Evropska unija Bližnji vzhod

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2025
P. Tomaž Mavrič - pridiga ob ustanovnem dnevu province Hčera krščanske ljubezni

P. Tomaž Mavrič - pridiga ob ustanovnem dnevu province Hčera krščanske ljubezni

info duhovnost

Informativni prispevki

P. Tomaž Mavrič - pridiga ob ustanovnem dnevu province Hčera krščanske ljubezni
VEČ ...|18. 7. 2025
P. Tomaž Mavrič - pridiga ob ustanovnem dnevu province Hčera krščanske ljubezni

Radio Ognjišče

info duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 7. 2025
Družina Praček bo počitnice preživela ob pomoči sirotam v Ugandi.

Z dobrodelno akcijo za sirotišnico Kasa v Ugandi so po besedah pobudnice akcije Ide Praček uspeli zbrati dovolj sredstev za gradnjo nove kuhinje. Pobudniki akcije se iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem: »Z vašo pomočjo spreminjamo življenja. Hvala iz srca vsakemu, ki je prispeval!« A zbiranje sredstev se s tem ne končuje. Vsak dodatni evro bo namenjen šolanju otrok in zagotavljanju dnevnih obrokov. V Ugandi šolanje ni samoumevno, topel obrok pa je za številne otroke pogosto edini v dnevu. Z novimi donacijami želijo omogočiti plačilo šolnin, nakup zvezkov, svinčnikov in šolskih uniform ter osnovnih živil za skupnost. »Vsaka donacija šteje. Hvala, ker ostajate z nami tudi naprej,« nam je dejala Ida Praček.

Družina Praček bo počitnice preživela ob pomoči sirotam v Ugandi.

Z dobrodelno akcijo za sirotišnico Kasa v Ugandi so po besedah pobudnice akcije Ide Praček uspeli zbrati dovolj sredstev za gradnjo nove kuhinje. Pobudniki akcije se iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem: »Z vašo pomočjo spreminjamo življenja. Hvala iz srca vsakemu, ki je prispeval!« A zbiranje sredstev se s tem ne končuje. Vsak dodatni evro bo namenjen šolanju otrok in zagotavljanju dnevnih obrokov. V Ugandi šolanje ni samoumevno, topel obrok pa je za številne otroke pogosto edini v dnevu. Z novimi donacijami želijo omogočiti plačilo šolnin, nakup zvezkov, svinčnikov in šolskih uniform ter osnovnih živil za skupnost. »Vsaka donacija šteje. Hvala, ker ostajate z nami tudi naprej,« nam je dejala Ida Praček.

info pomoč uganda sirote pogovor

Informativni prispevki

Družina Praček bo počitnice preživela ob pomoči sirotam v Ugandi.

Z dobrodelno akcijo za sirotišnico Kasa v Ugandi so po besedah pobudnice akcije Ide Praček uspeli zbrati dovolj sredstev za gradnjo nove kuhinje. Pobudniki akcije se iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem: »Z vašo pomočjo spreminjamo življenja. Hvala iz srca vsakemu, ki je prispeval!« A zbiranje sredstev se s tem ne končuje. Vsak dodatni evro bo namenjen šolanju otrok in zagotavljanju dnevnih obrokov. V Ugandi šolanje ni samoumevno, topel obrok pa je za številne otroke pogosto edini v dnevu. Z novimi donacijami želijo omogočiti plačilo šolnin, nakup zvezkov, svinčnikov in šolskih uniform ter osnovnih živil za skupnost. »Vsaka donacija šteje. Hvala, ker ostajate z nami tudi naprej,« nam je dejala Ida Praček.

VEČ ...|17. 7. 2025
Družina Praček bo počitnice preživela ob pomoči sirotam v Ugandi.

Z dobrodelno akcijo za sirotišnico Kasa v Ugandi so po besedah pobudnice akcije Ide Praček uspeli zbrati dovolj sredstev za gradnjo nove kuhinje. Pobudniki akcije se iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem: »Z vašo pomočjo spreminjamo življenja. Hvala iz srca vsakemu, ki je prispeval!« A zbiranje sredstev se s tem ne končuje. Vsak dodatni evro bo namenjen šolanju otrok in zagotavljanju dnevnih obrokov. V Ugandi šolanje ni samoumevno, topel obrok pa je za številne otroke pogosto edini v dnevu. Z novimi donacijami želijo omogočiti plačilo šolnin, nakup zvezkov, svinčnikov in šolskih uniform ter osnovnih živil za skupnost. »Vsaka donacija šteje. Hvala, ker ostajate z nami tudi naprej,« nam je dejala Ida Praček.

Alen Salihović

info pomoč uganda sirote pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 7. 2025
Pogovor z evropsko poslanko Romano Tomc o resoluciji o žrtvah komunizma – moralna zmaga v Evropskem parlamentu

Evropski parlament je z veliko večino glasov sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudnica resolucije je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke, Romana Tomc, ki je v pogovoru za Radio Ognjišče podrobneje predstavila ozadje nastanka dokumenta in njegov pomen.

Pogovor z evropsko poslanko Romano Tomc o resoluciji o žrtvah komunizma – moralna zmaga v Evropskem parlamentu

Evropski parlament je z veliko večino glasov sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudnica resolucije je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke, Romana Tomc, ki je v pogovoru za Radio Ognjišče podrobneje predstavila ozadje nastanka dokumenta in njegov pomen.

info politika evropski parlament pogovor romana tomc komunizem

Informativni prispevki

Pogovor z evropsko poslanko Romano Tomc o resoluciji o žrtvah komunizma – moralna zmaga v Evropskem parlamentu

Evropski parlament je z veliko večino glasov sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudnica resolucije je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke, Romana Tomc, ki je v pogovoru za Radio Ognjišče podrobneje predstavila ozadje nastanka dokumenta in njegov pomen.

VEČ ...|15. 7. 2025
Pogovor z evropsko poslanko Romano Tomc o resoluciji o žrtvah komunizma – moralna zmaga v Evropskem parlamentu

Evropski parlament je z veliko večino glasov sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudnica resolucije je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke, Romana Tomc, ki je v pogovoru za Radio Ognjišče podrobneje predstavila ozadje nastanka dokumenta in njegov pomen.

Radio Ognjišče

info politika evropski parlament pogovor romana tomc komunizem

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 7. 2025
Videtič: Poraženka je Slovenija – ta vlada ni državotvorna, ampak škodljiva

V pogovoru za naš radio je politični komentator Miran Videtič ostro ocenil politično dogajanje, povezano z referendumskimi zapleti glede obrambe in slovenskega sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Po njegovem mnenju je največja poraženka prav država Slovenija, ne zgolj zaradi notranjepolitičnih razprtij, temveč tudi zaradi vse bolj načete zunanjepolitične verodostojnosti.

Videtič: Poraženka je Slovenija – ta vlada ni državotvorna, ampak škodljiva

V pogovoru za naš radio je politični komentator Miran Videtič ostro ocenil politično dogajanje, povezano z referendumskimi zapleti glede obrambe in slovenskega sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Po njegovem mnenju je največja poraženka prav država Slovenija, ne zgolj zaradi notranjepolitičnih razprtij, temveč tudi zaradi vse bolj načete zunanjepolitične verodostojnosti.

info politika komentar obramba miran videtič

Informativni prispevki

Videtič: Poraženka je Slovenija – ta vlada ni državotvorna, ampak škodljiva

V pogovoru za naš radio je politični komentator Miran Videtič ostro ocenil politično dogajanje, povezano z referendumskimi zapleti glede obrambe in slovenskega sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Po njegovem mnenju je največja poraženka prav država Slovenija, ne zgolj zaradi notranjepolitičnih razprtij, temveč tudi zaradi vse bolj načete zunanjepolitične verodostojnosti.

VEČ ...|14. 7. 2025
Videtič: Poraženka je Slovenija – ta vlada ni državotvorna, ampak škodljiva

V pogovoru za naš radio je politični komentator Miran Videtič ostro ocenil politično dogajanje, povezano z referendumskimi zapleti glede obrambe in slovenskega sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Po njegovem mnenju je največja poraženka prav država Slovenija, ne zgolj zaradi notranjepolitičnih razprtij, temveč tudi zaradi vse bolj načete zunanjepolitične verodostojnosti.

Radio Ognjišče

info politika komentar obramba miran videtič

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 7. 2025
Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec

Odlo·itev o obrambnih referendumih je na politiki, odprte pa ostajojo razli·ne mo·nosti, je za na· radio poudaril nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Pojasnil je, da bi vlada dokaj enostavno lahko izpeljala izstop iz NATA, vendar pa bi s tem dr·avi povzro·ila precej·njo ·kodo. Ta je nastala ·e zdaj, saj je NATO zavezni·tvo, ki temelji na zaupanju, to pa se s tak·nimi dejanji, kot so referendumi, izgublja.

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec

Odlo·itev o obrambnih referendumih je na politiki, odprte pa ostajojo razli·ne mo·nosti, je za na· radio poudaril nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Pojasnil je, da bi vlada dokaj enostavno lahko izpeljala izstop iz NATA, vendar pa bi s tem dr·avi povzro·ila precej·njo ·kodo. Ta je nastala ·e zdaj, saj je NATO zavezni·tvo, ki temelji na zaupanju, to pa se s tak·nimi dejanji, kot so referendumi, izgublja.

info

Informativni prispevki

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec

Odlo·itev o obrambnih referendumih je na politiki, odprte pa ostajojo razli·ne mo·nosti, je za na· radio poudaril nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Pojasnil je, da bi vlada dokaj enostavno lahko izpeljala izstop iz NATA, vendar pa bi s tem dr·avi povzro·ila precej·njo ·kodo. Ta je nastala ·e zdaj, saj je NATO zavezni·tvo, ki temelji na zaupanju, to pa se s tak·nimi dejanji, kot so referendumi, izgublja.

VEČ ...|9. 7. 2025
Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec

Odlo·itev o obrambnih referendumih je na politiki, odprte pa ostajojo razli·ne mo·nosti, je za na· radio poudaril nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Pojasnil je, da bi vlada dokaj enostavno lahko izpeljala izstop iz NATA, vendar pa bi s tem dr·avi povzro·ila precej·njo ·kodo. Ta je nastala ·e zdaj, saj je NATO zavezni·tvo, ki temelji na zaupanju, to pa se s tak·nimi dejanji, kot so referendumi, izgublja.

Andrej Šinko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 7. 2025
Novinar Zanima.me Merše o zmagovalcih, poražencih in prihodnosti koalicije po burni obrambni razpravi

Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.

Novinar Zanima.me Merše o zmagovalcih, poražencih in prihodnosti koalicije po burni obrambni razpravi

Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.

info politika obramba sd svoboda nsi levica sds komentar merše

Informativni prispevki

Novinar Zanima.me Merše o zmagovalcih, poražencih in prihodnosti koalicije po burni obrambni razpravi

Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.

VEČ ...|5. 7. 2025
Novinar Zanima.me Merše o zmagovalcih, poražencih in prihodnosti koalicije po burni obrambni razpravi

Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.

Radio Ognjišče

info politika obramba sd svoboda nsi levica sds komentar merše

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|16. 7. 2025
Vodja poslanske skupine in podpredsednica SDS Jelka Godec o aktualnih političnih temah

V »Pogovor o« smo povabili vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelko Godec. Z njo smo govorili o težavah z obrambnimi referendumi, o odnosih v državnem zboru pa tudi o zelo slabem položaju v katerega je zašla slovenska politika, ki z davki in drugimi obremenitvami vse bolj duši slovenskega državljana. 

Vodja poslanske skupine in podpredsednica SDS Jelka Godec o aktualnih političnih temah

V »Pogovor o« smo povabili vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelko Godec. Z njo smo govorili o težavah z obrambnimi referendumi, o odnosih v državnem zboru pa tudi o zelo slabem položaju v katerega je zašla slovenska politika, ki z davki in drugimi obremenitvami vse bolj duši slovenskega državljana. 

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|20. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoJernej Letnar ČerničRenato PodbersičBranko DiehlMontirani procesirepresivne ustanove

Naš gost

VEČ ...|19. 7. 2025
Andrej Rozman Roza

Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje. 

Andrej Rozman Roza

Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje. 

Damijana Medved

spominživljenjeRozinteaterpoezijaimprovizacijsko gledališčeslovenščina

Globine

VEČ ...|8. 7. 2025
Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Blaž Lesnik

verasmrttrpljenjeposmrtno življenjeateizemateistduhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|21. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 7. 2025
100 let od rojstva arhitekta Milana Miheliča

Mineva sto let od rojstva arhitekta in urbanista, akademika Milana Miheliča, ki velja za vsestranskega spodbujevalca arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo. Po velikem koncertu, na katerem je združil 120 glasbenikov z obeh strani nekdanje meje, se je pianist Aleksander Gadžijev predstavil še v intimnejši obliki s samostojnim koncertom na Sveti gori.

100 let od rojstva arhitekta Milana Miheliča

Mineva sto let od rojstva arhitekta in urbanista, akademika Milana Miheliča, ki velja za vsestranskega spodbujevalca arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo. Po velikem koncertu, na katerem je združil 120 glasbenikov z obeh strani nekdanje meje, se je pianist Aleksander Gadžijev predstavil še v intimnejši obliki s samostojnim koncertom na Sveti gori.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|21. 7. 2025
Spominjamo se dne 21. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 7. 2025
Testo za pico

Najprej odmerimo 30 dekagramov moke tip 500 ali pa 850 ali pirine. V jamico na sredi damo 10 g kvasa, pol kavne žličke sladkorja in 1-2 žlici mleka ter pomešamo z moko. Ob strani v skledo damo žličko soli, v drugo jamico pa damo rumenjak ali celo jajce. Pripravimo si že olivno olje in malo mleka. Ko kvas vzhaja in se je naredil kupček, začnemo mešati z roko in po žlicah prilivati mleko. Ko se moka lepo umeša, pa dodamo že 2-3 žlice olja. Dobro gnetemo, da postrgamo vse koščke s sten sklede. Nato pokrijemo s prtom in damo vzhajati, da nastane dvojna količina testa. Pravilno vzhajanje preverimo tako, da s prstom pritisnemo v testo in se to hoče lepo poravnati. Pekač namažemo z maslom ali mastjo in vmes pripravimo vse za nadev. Testo razvaljamo, kakšen centimeter manj kot je velikost pekača. Ko ga bomo prenesli na pekač, ga z rokami še razširimo do robov. 

Testo za pico

Najprej odmerimo 30 dekagramov moke tip 500 ali pa 850 ali pirine. V jamico na sredi damo 10 g kvasa, pol kavne žličke sladkorja in 1-2 žlici mleka ter pomešamo z moko. Ob strani v skledo damo žličko soli, v drugo jamico pa damo rumenjak ali celo jajce. Pripravimo si že olivno olje in malo mleka. Ko kvas vzhaja in se je naredil kupček, začnemo mešati z roko in po žlicah prilivati mleko. Ko se moka lepo umeša, pa dodamo že 2-3 žlice olja. Dobro gnetemo, da postrgamo vse koščke s sten sklede. Nato pokrijemo s prtom in damo vzhajati, da nastane dvojna količina testa. Pravilno vzhajanje preverimo tako, da s prstom pritisnemo v testo in se to hoče lepo poravnati. Pekač namažemo z maslom ali mastjo in vmes pripravimo vse za nadev. Testo razvaljamo, kakšen centimeter manj kot je velikost pekača. Ko ga bomo prenesli na pekač, ga z rokami še razširimo do robov. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|21. 7. 2025
Kako sta povezana krščanska vera in uporaba Svetega pisma?

Kako sta povezana krščanska vera in uporaba Svetega pisma? Na to vprašanje so iskali odgovor raziskovalci mednarodni projekt PATMOS, ki obravnava vprašanja sodobnega razumevanja vere, odnosa do Svetega pisma in razširjenosti krščanstva po svetu. Leta 2023 so anketirali 91.000 ljudi iz 85 držav, ki predstavljajo skoraj 4 milijarde svetovnega prebivalstva.  Podatke in delno razlago le-teh je podal generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije  Matjaž Černivec. 

Kako sta povezana krščanska vera in uporaba Svetega pisma?

Kako sta povezana krščanska vera in uporaba Svetega pisma? Na to vprašanje so iskali odgovor raziskovalci mednarodni projekt PATMOS, ki obravnava vprašanja sodobnega razumevanja vere, odnosa do Svetega pisma in razširjenosti krščanstva po svetu. Leta 2023 so anketirali 91.000 ljudi iz 85 držav, ki predstavljajo skoraj 4 milijarde svetovnega prebivalstva.  Podatke in delno razlago le-teh je podal generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije  Matjaž Černivec. 

s. Meta Potočnik

raziskava PATMOSveraSlovenija