Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.
Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.
Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.
Kaj je zaznamovalo slovensko zdravstvo v letu 2024? Kako resne so razmere na tem področju? Ali se obetajo boljši časi? Kako bi morali ukrepati odločevalci? To so vprašanja, ki smo jih postavili kardiologu in specialistu interne medicine, profesorju dr. Marku Noču, ki mu je Zdravniška zbornica Slovenije podelila Hipokratovo priznanje za življenjsko delo.
Kaj je zaznamovalo slovensko zdravstvo v letu 2024? Kako resne so razmere na tem področju? Ali se obetajo boljši časi? Kako bi morali ukrepati odločevalci? To so vprašanja, ki smo jih postavili kardiologu in specialistu interne medicine, profesorju dr. Marku Noču, ki mu je Zdravniška zbornica Slovenije podelila Hipokratovo priznanje za življenjsko delo.
23. december je v Sloveniji dan ustavnosti. Spominjamo se, kako je bil leta 1991 sprejet in razglašen najvišji splošni pravni akt naše države. Takrat se je zgodil izjemen trenutek soglasja, je prepričan ustavni pravnik doktor Jernej Letnar Černič. Kateri člen tega dokumenta je po njegovem najbolj ključen za delovanje demokracije pri nas? Kakšni sta vloga in moč ustavnega sodišča? Prisluhnite pogovoru.
23. december je v Sloveniji dan ustavnosti. Spominjamo se, kako je bil leta 1991 sprejet in razglašen najvišji splošni pravni akt naše države. Takrat se je zgodil izjemen trenutek soglasja, je prepričan ustavni pravnik doktor Jernej Letnar Černič. Kateri člen tega dokumenta je po njegovem najbolj ključen za delovanje demokracije pri nas? Kakšni sta vloga in moč ustavnega sodišča? Prisluhnite pogovoru.
Državni zbor je s 33 glasovi za, 50 glasovi proti in eno neveljavno glasovnico na tajnem glasovanju zavrnil predlog za razrešitev Urške Klakočar Zupančič. Za uspeh predloga bi predlagatelji morali na tajnem glasovanju zbrati 46 poslanskih glasov. Zahtevo za razrešitev Klakočar Zupančič so vložili v SDS in NSi, očitali pa so ji kršenje poslovnika državnega zbora, ustave, zakonov in neprimerno vedenje. Predsednica hrama demokracije je vse očitke zavrnila, v bran pa so ji stopili koalicijski poslanci. Za komentar dogajanja je Alen Salihović poklical Mirana Videtiča.
Koalicija je trdno stopila v bran svoji kadrovski odločitvi, kar je po mnenju Videtiča slabo za slovensko demokracijo. »Politična estradnica Urška Klakočar Zupančič je dobila napačno sporočilo – da je njeno ravnanje pravilno, pa ni,« je dejal. Izrazil je skrb, da bo predsednica državnega zbora še zaostrila svoje delovanje, kar po njegovem mnenju ni primerno za to pomembno funkcijo.
Videtič je opozoril tudi na primerjavo s prejšnjimi predsedniki državnega zbora, ki so po njegovih besedah ohranjali večje dostojanstvo. »Funkcija predsednice državnega zbora se je spremenila v politični oder, kjer se išče pozornost.«
Videtič je bil kritičen tudi do širšega političnega dogajanja, pri čemer je omenil vpliv premierja Roberta Goloba in njegove partnerke Tine Gaber, ki po njegovem mnenju določa smer trenutne vlade. »Zdi se, da sta iz državne politike naredila politični spektakel, kar je za demokracijo nevarno.«
Glede ostre retorike v parlamentu je Videtič opozoril, da se napetosti ne umirjajo, kar je izpostavila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Vendar pa meni, da so njeni pozivi k umiritvi prepozni in brez pravega učinka. »Predsednica ima v tem primeru sicer prav, ampak predsednica je podpirala in podpihovala tako delovanje strankarskih akterjev še do nedavnega. Spomnimo se, družila se je z Urško Klakočar Zupančič, ki je že takrat kazala znake tega, kar počne sedaj. Mislim, da je predsednica zamudila. Nekdo drug bi verjetno odreagiral prej, poskušal umiriti te strasti.«
Na vprašanje o predlogu zakona o dostopu do dokumentov o trgovini z vojaškim orožjem med letoma 1991 in 1994 je Videtič opozoril na možnost političnega manevriranja. »To je populistična poteza brez resne vsebine, ki naj bi utrdila podporo volilne baze vladajoče stranke,« je ocenil in izrazil dvom, da bo zakonodajna pobuda prinesla konkretne rezultate.
Na koncu je Videtič izrazil skrb glede prihodnosti političnega dogajanja v Sloveniji ter opozoril, da bo morebitno nadaljevanje trenutne politične usmeritve imelo resne posledice za demokratične procese v državi.
Državni zbor je s 33 glasovi za, 50 glasovi proti in eno neveljavno glasovnico na tajnem glasovanju zavrnil predlog za razrešitev Urške Klakočar Zupančič. Za uspeh predloga bi predlagatelji morali na tajnem glasovanju zbrati 46 poslanskih glasov. Zahtevo za razrešitev Klakočar Zupančič so vložili v SDS in NSi, očitali pa so ji kršenje poslovnika državnega zbora, ustave, zakonov in neprimerno vedenje. Predsednica hrama demokracije je vse očitke zavrnila, v bran pa so ji stopili koalicijski poslanci. Za komentar dogajanja je Alen Salihović poklical Mirana Videtiča.
Koalicija je trdno stopila v bran svoji kadrovski odločitvi, kar je po mnenju Videtiča slabo za slovensko demokracijo. »Politična estradnica Urška Klakočar Zupančič je dobila napačno sporočilo – da je njeno ravnanje pravilno, pa ni,« je dejal. Izrazil je skrb, da bo predsednica državnega zbora še zaostrila svoje delovanje, kar po njegovem mnenju ni primerno za to pomembno funkcijo.
Videtič je opozoril tudi na primerjavo s prejšnjimi predsedniki državnega zbora, ki so po njegovih besedah ohranjali večje dostojanstvo. »Funkcija predsednice državnega zbora se je spremenila v politični oder, kjer se išče pozornost.«
Videtič je bil kritičen tudi do širšega političnega dogajanja, pri čemer je omenil vpliv premierja Roberta Goloba in njegove partnerke Tine Gaber, ki po njegovem mnenju določa smer trenutne vlade. »Zdi se, da sta iz državne politike naredila politični spektakel, kar je za demokracijo nevarno.«
Glede ostre retorike v parlamentu je Videtič opozoril, da se napetosti ne umirjajo, kar je izpostavila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Vendar pa meni, da so njeni pozivi k umiritvi prepozni in brez pravega učinka. »Predsednica ima v tem primeru sicer prav, ampak predsednica je podpirala in podpihovala tako delovanje strankarskih akterjev še do nedavnega. Spomnimo se, družila se je z Urško Klakočar Zupančič, ki je že takrat kazala znake tega, kar počne sedaj. Mislim, da je predsednica zamudila. Nekdo drug bi verjetno odreagiral prej, poskušal umiriti te strasti.«
Na vprašanje o predlogu zakona o dostopu do dokumentov o trgovini z vojaškim orožjem med letoma 1991 in 1994 je Videtič opozoril na možnost političnega manevriranja. »To je populistična poteza brez resne vsebine, ki naj bi utrdila podporo volilne baze vladajoče stranke,« je ocenil in izrazil dvom, da bo zakonodajna pobuda prinesla konkretne rezultate.
Na koncu je Videtič izrazil skrb glede prihodnosti političnega dogajanja v Sloveniji ter opozoril, da bo morebitno nadaljevanje trenutne politične usmeritve imelo resne posledice za demokratične procese v državi.
Kardinal Vinko Bokalič Iglič se je za sprejem zahvalil z besedami: »Res smo ganjeni ob tem sprejemu. Tu so naše korenine; tu sta se rodila ata pa mama, v teh krajih. Starši so nas dobili, ko so prišli po vojni v Argentino; tam smo se rodili. Doma smo se naučili, kar smo: dobili smo vero, delavnost, družinsko povezanost, ljubezen do otrok, vzgojo v slovenskem duhu ...«
Kardinal Vinko Bokalič Iglič se je za sprejem zahvalil z besedami: »Res smo ganjeni ob tem sprejemu. Tu so naše korenine; tu sta se rodila ata pa mama, v teh krajih. Starši so nas dobili, ko so prišli po vojni v Argentino; tam smo se rodili. Doma smo se naučili, kar smo: dobili smo vero, delavnost, družinsko povezanost, ljubezen do otrok, vzgojo v slovenskem duhu ...«
Kardinal Vinko Bokalič Iglič je po umestitvi v službo papeževega pomočnika na vigilijo praznika Brezmadežne v Vatikanu, skupaj s tremi brati in drugimi sorodniki obiskal še domovino svojih staršev. Po sobotni slovesnosti ob 100. obletnici škofovskega posvečenja čatitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, je včeraj maševal v rojstni župniji svoje matere Pavle Iglič na Brdu pri Lukovici. Z njim je somaševal brat Jože, med verniki pa sta bila tudi brata Janez in Miha ter nekateri njuni vnuki iz Argentine. Maša in druženje po njej sta bila velik praznik za župnijo, predvsem pa za rodbino Bokalič oziroma Iglič.
Kardinal Vinko Bokalič Iglič je po umestitvi v službo papeževega pomočnika na vigilijo praznika Brezmadežne v Vatikanu, skupaj s tremi brati in drugimi sorodniki obiskal še domovino svojih staršev. Po sobotni slovesnosti ob 100. obletnici škofovskega posvečenja čatitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, je včeraj maševal v rojstni župniji svoje matere Pavle Iglič na Brdu pri Lukovici. Z njim je somaševal brat Jože, med verniki pa sta bila tudi brata Janez in Miha ter nekateri njuni vnuki iz Argentine. Maša in druženje po njej sta bila velik praznik za župnijo, predvsem pa za rodbino Bokalič oziroma Iglič.
V oddaji Tarča so bile predstavljene dodatne podrobnosti o domnevnih nepravilnostih in zlorabah v Centru za varovanje in zaščito, ki jih je komentirala dobra poznavalka novinarka Večera Damjana Žišt.
V oddaji Tarča so bile predstavljene dodatne podrobnosti o domnevnih nepravilnostih in zlorabah v Centru za varovanje in zaščito, ki jih je komentirala dobra poznavalka novinarka Večera Damjana Žišt.
Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.
Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.
Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…
Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…
Petdeseta letošnja oddaja je gostila avtorja knjige Iskri se beseda. Žarko Rovšček se je planinstvu zapisal že v mladih letih ter mu ostal zvest do danes, ko gore doživlja globlje in s peresom v roki. Dolgoletni odbornik PD Tolmin v teh dneh po Sloveniji predstavlja svojo knjigo, v kateri je zbral vse besedila Toneta Škarje. Zaupal nam je, kako se je tega izziva lotil in ga uspešno pripeljal do cilja.
V torkovem jutru smo se posvetili večernim dogodkom, ko bo na sveti večer papež Frančišek ob 19. uri odprl sveta vrata - začelo se bo sveto leto. Kako so potekale priprave v Sloveniji, kakšne priložnosti prinaša slehernemu posamezniku in kaj ponuja današnji družbi, ki se sooča z nemirom, stiskami in razdeljenostjo? V Prazničnem jutru je bila z nami narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. december 2024 ob 05-ih
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.
Zdi se neverjetno, vendar je resnično. Januarja leta 2005 ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.