V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup.
V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup.
V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup.
Vstopili smo v drug teden kampanje za evropske volitve, ki bodo v Sloveniji potekale 9. junija. Za komentar kampanje in razmer v Evropski uniji smo vprašali publicista in profesorja dr. Boštjana Marka Turka.
Vstopili smo v drug teden kampanje za evropske volitve, ki bodo v Sloveniji potekale 9. junija. Za komentar kampanje in razmer v Evropski uniji smo vprašali publicista in profesorja dr. Boštjana Marka Turka.
Evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je v tem mandatu tudi obiskala Bližnji vzhod ocenjuje, da priznanje Palestine s strani aktualne vlade nima nobenega pomena.
Evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je v tem mandatu tudi obiskala Bližnji vzhod ocenjuje, da priznanje Palestine s strani aktualne vlade nima nobenega pomena.
Vlada in koalicija sta v dveh letih naredili veliko slabega za državo in zelo malo ali skoraj nič dobrega. Tako je za Radio Ognjišče dejala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Dodala je še, da vlada ne izpolnjuje danih obljub in podpisanih zavez, priča pa smo samovoljnemu delovanju.
Vlada in koalicija sta v dveh letih naredili veliko slabega za državo in zelo malo ali skoraj nič dobrega. Tako je za Radio Ognjišče dejala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Dodala je še, da vlada ne izpolnjuje danih obljub in podpisanih zavez, priča pa smo samovoljnemu delovanju.
Prva polovica mandata državnega zbora je bila zahtevna, vladna koalicija pa se je lotevala napačnih stvari, ocenjuje vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Kjer je bil nujen hiter in učinkovit odziv, nimamo rezultatov, večkrat je bila potrebna močna intervencija opozicije, da se je koalicija spametovala in umaknila najbolj nore predloge, je dejal.
Prva polovica mandata državnega zbora je bila zahtevna, vladna koalicija pa se je lotevala napačnih stvari, ocenjuje vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Kjer je bil nujen hiter in učinkovit odziv, nimamo rezultatov, večkrat je bila potrebna močna intervencija opozicije, da se je koalicija spametovala in umaknila najbolj nore predloge, je dejal.
Slovenija se vse bolj pogreza, je politično stanje v državi za Radio Ognjišče ocenil profesor dr. Boštjan Marko Turk. Po njegovih besedah težave, ki smo jim priča izhajajo še iz časa osvobodilne fronte, ki se je aktualni oblastniki še kako oklepajo. Turk, ki je predstavil svojo novo knjigo Jetniki svobode, ki obširno spregovori o štirih jezdecih apokalipse, ki so v slovenski prostor vstopili 27. aprila 1941 je tudi analiziral politično situacijo v Sloveniji ob drugi obletnici devetega sklica državnega zbora.
Slovenija se vse bolj pogreza, je politično stanje v državi za Radio Ognjišče ocenil profesor dr. Boštjan Marko Turk. Po njegovih besedah težave, ki smo jim priča izhajajo še iz časa osvobodilne fronte, ki se je aktualni oblastniki še kako oklepajo. Turk, ki je predstavil svojo novo knjigo Jetniki svobode, ki obširno spregovori o štirih jezdecih apokalipse, ki so v slovenski prostor vstopili 27. aprila 1941 je tudi analiziral politično situacijo v Sloveniji ob drugi obletnici devetega sklica državnega zbora.
Mineva 35 let od majniške deklaracije. 8. maja 1989, pol leta po padcu Berlinskega zidu, je bila prebrana na kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bila temeljni program nastajajoče opozicije prve slovenske vlade. Včeraj, na predvečer obletnice so se na domačiji Ivana Omana ponovno zbrali še živeči ustanovitelji Demosa na državni ravni.
Mineva 35 let od majniške deklaracije. 8. maja 1989, pol leta po padcu Berlinskega zidu, je bila prebrana na kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bila temeljni program nastajajoče opozicije prve slovenske vlade. Včeraj, na predvečer obletnice so se na domačiji Ivana Omana ponovno zbrali še živeči ustanovitelji Demosa na državni ravni.
Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo spregovorili z novinarjem in podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov dr. Jožetom Možino. Opozarja, da se stanje svobode medijev slabša, kar se odraža predvsem v naraščajočem enoumju.
Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo spregovorili z novinarjem in podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov dr. Jožetom Možino. Opozarja, da se stanje svobode medijev slabša, kar se odraža predvsem v naraščajočem enoumju.
Mag. Jože Mohar je opozoril na zakonitosti setve soje in sirka, kot rešitvi za zahteve kolobarja. Sicer pa tudi o prodaji Panvite in Celjskih mesnin in 35-letnici 1. tabora SKZ.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Z nami je bila Lojzka Krevs, upokojena učiteljica iz Mirne Peči, spoznali smo njeno življenje in delo: knjigo iz zbirke Glasovi - Od koška do koša. Knjigo je likovno opremila Marjetka Saje.
Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič.
Andrej Majcen je moral po šestnajstih letih zapustiti Šolo modrosti , saj so komunisti izgnali vse tujce. Odpotoval je v Hongkong.
Tokrat lahko poslušate, kako Rahaba in Mirjam skrbita za ranjenega judovskega voditelj Salmóna. Roman prebiramo iz knjige Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina.
Ljubljana moja – Majda Sepe in Meri Avsenak, Una chittara cento illusioni – Mino Reitano, Youve Got Your Troubles - The Fortunes, Ko boš prišla jemat slovo mladost – Sestre Potočnik, Tam kam chodi vitr spat – Karel Gott, All of you - Diana Ross & Julio Iglesias, Vzameš me v roke - Elda Viler, Ne daj se Ines - Arsen Dedić, Solid – Ashford & Simpson, Berač - Ivek Baranja, Mediterraneenne - Herve Vilard, Ko zvonovi zapojo – Andrej Šifrer, Healing Hands – Elton John ...
Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka.