»Čas je, da začnemo slišati – zdravnike in medicinske sestre, ki omagujejo; bolnike, ki jim zmanjkuje zraka; spodbude in prošnje strokovnjakov, ki vidijo rešitve.« S temi besedami k udeležbi pri molitveni pobudi Radia Ognjišče, ki so jo podprli tudi škofje, vabi predsednik škofovske konference nadškof Stanislav Zore. Radio Ognjišče pred praznikom Brezmadežne vabi k molitveni devetdnevnici. Od 29. novembra do 7. decembra bomo ob 5. uri v živo molili rožni venec s prošnjo za zdravje. Na sam praznik 8. decembra pa bo ob 19. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani sveta maša za zdravje in konec epidemije.

Gostja oddaje Glas Slovenije v EU je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranka in podpredsednica SDS Romana Tomc. Med drugim je spregovorila o soočenju z epidemijo, pomoči Slovenije in Evropske unije prebivalcem ter gospodarstvu, misiji in razpravi Evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji ter slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije. 

Človeško srce je veliko in odprto. Če iščeš pomoč, se vedno najde kakšna roka, da ti polepša življenje. To nam je povedala Dubravka Skuhala z Beltincev. Njihovi družini je Karitas pomagala z nakupom vzpenjalnega goseničarja.

Tričlansko družino Skuhala je januarja letos doletela posebna preizkušnja: oče in mož Slavko je doživel možgansko krvavitev. Ima težje posledice - pri motoriki, na govorno-jezikovnem in kongitivnem področju ter ohromelost po desni strani. Po pomoči Karitas gre zdaj lahko ven iz visokonadstropne hiše, med ljudi ...

Predstavili smo zgodbo prejemnice pomoči Škofijske Karitas Maribor, ki želi ostati neimenovana. Njeno življenje se je nenadoma spremenilo, ko je ostala brez službe in morala poskrbeti za pet otrok … Dolgo časa je zbirala pogum, da bi potrkala na vrata Karitas … Zdaj se je iz prejemnice pomoči spremenila v tisto, ki pri Karitas pomaga in nudi oporo ljudem, ki potrebujejo pomoč.

V Klepetalnici smo s poslušalci razmišljali o tem, koliko cenimo slovenskega kmeta, koliko smo samooskrbni in kakšna je prihodnost. 

V Klepetalnici smo poslušalke in poslušalce vprašali, kakšen je njihov pogled na prihodnost Evropske unije, bo kot povezava preživela, kakšne koristi imamo od nje. Uvodoma smo slišali tudi izjavo Saše Golob, predstavnice za medije v pisarni Evropskega parlamenta v Sloveniji. 

Evropski poslanci bodo v novembru potrdili reformo skupne kmetijske politike Evropske unije za obdobje med letoma 2023 in 2027, ki bo pomembno vplivala tudi na pobudo pametne vasi. To je nedavno tako v Posavju kot celo na razstavi EXPO v Dubaju z različnimi sogovorniki predstavil poslanec Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. V oddaji Glas Slovenije v Evropskem parlamentu je komentiral tudi dogajanje na podnebni konferenci, energetsko krizo, zakonodajni paket Pripravljeni na 55 in naložbe v jedrsko energijo, dotaknil se je tudi notranjepolitičnih tem.

V oddaji Glas Slovenije v EU smo gostili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Spregovorila je o delu v evropskem parlamentu, epidemiji, obisku v Izraelu, dogajanju na zunanji meji Evropske unije pa tudi o podnebni konferenci v Glasgowu.

Po objavi izjave Slovenske škofovske konference in Slovenske karitas s pozivom vernikom in duhovnikom k odgovornosti smo z ljubljanskim nadškofom posneli pogovor o tem, kako še živi solidarnost in kako vidi sobrate duhovnike, ki razmišljajo o cepljenju drugače. 

Sedanja sestava ustavnega sodišča je katastrofalna, je zadeve povezane s to institucijo za Radio Ognjišče komentiral nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Opozoril je na problem rezultatskega sojenja, o novem vodstvu sodišča, na to mesto je bil izvoljen Matej Acceto pa: »O njem imam svoje mnenje«

Uvodoma nas je zanimal komentar Zupančiča na pismo ustavnega sodnika Klemena Jakliča o tem, zakaj se ni udeležil glasovanja o novem predsedniku ustavnega sodišča. »Jaklič je v celi sceni nekako analogno tistemu, kar sem bil jaz v tistem času, ko sem bil sam na ustavnem sodišču, dobesedno Jaklič je kaliber.«

Jaklič je v pismu spomnil na kritike, ki letijo na ustavno sodišče, tudi tisto o rezultatskem sojenju: »(Rezultatskega sojenja) se je spomnila višja pravna sestra Špelca Mežnar, to je pa primitivno. Nekje ji je spodrsnilo in je povedala, da ni pomembno, kakšna je kakovost odločne, da je odločba ustavnega sodišča predvidena v naprej glede na etablirano večino v senatu oziroma v plenarnem zasedanju. Skratka to je škandal od škandala,« je povedal Zupančič, ki je o sedanji sestavi ustavnega sodišča dejal: »In zdaj se je na ustavno sodišče spravila neka večina mlajših, prav je, da so mlajši samo tega moralnega kalibra, ki bi ga morali imeti jasno nima. Zdaj gre za tega Acceta, jaz imam o njem svoje mnenje. Imam svoje mnenje o Šugmanovi, svoje mnenje imam o Čeferinu in še o kakšen drugem, ker so pač bili vsi moji študenti. Vem za njih osebno, kakšni so, oziroma kakšni niso. Tako, da ta sestava je katastrofalna, s Špelco Mežnar na čelu,« je dejal in pri tem izvzel Klemena Jakliča in Marka Šorlija.

Na vprašanje, kako komentira že četrti izbor kandirata za novega ustavnega sodnika, ki naj bi nasledil Dunjo Jadek Pensa – danes bodo poslanci glasovali o Roku Svetliču pa slikovito dejal: »V dvomilijonskem narodu ne boste vi apriori našli devet novih sodnikov za ustavno sodišče. Kot sem govoril včasih: Vi simfoničnega orkestra v Žužemberku ne morete sestaviti. Pika. Tega genetskega bazena, ki je itak osiromašel v Sloveniji, ker so elito po vojni vso pobili mi enostavno nimamo.«

Parlamentarne volitve bodo predvidoma 24. aprila. Predsednik republike Borut Pahor bo akt o tem podpisal februarja prihodnje leto, odločitev pa je sprejel po današnjem posvetu z vodji poslanskih skupin. Medtem se iz vrst opozicije še naprej vrstijo pozivi k predčasnim volitvam, ki pa so po mnenju analitikov malo verjetne. Omenjeno je za naš radio komentiral dr. Miro Haček, ki je spregovoril tudi o soočenju z epidemijo in vplivu tega na stabilnosti vlade. Dotaknil se je tudi predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. 

Ob minulem prazniku vseh svetih in dnevu vernih duš se spominjamo tudi žrtev revolucije, ki počivajo v številnih grobiščih in moriščih po državi. Te žrtve lahko posvojite in zanje molite, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala idejna vodja pobude Vseposvojitev Romana Bider.

V·eraj so potrdili najvi·ji dele· pozitivnih testov od za·etka epidemije in sicer skoraj 38 odstotkov. Odkrili so 2.292 novih oku·enih. Da je stanje resno potrjujejo tudi ·tevilke ljudi v bolni·nicah: v·eraj je bilo zaradi covida hospitaliziranih 570 bolnikov, od tega 131 na intenzivni negi. Umrlo je 10 ljudi. In kaj lahko storimo, da bi pomagali zajeziti ·irjenje oku·be? Predsednik Zdru·enja slovenskih katoli·kih zdravnikov dr. Janez Dolinar poudarja predvsem spo·tovanje ukrepov, kot so no·enje maske, umivanje in razku·evanje rok in prezra·evanje prostorov. Obenem pa nas je korona nau·ila, da mora bolan ·lovek ostati doma. Pomemben na·in za zajezitev epidemije pa je gotovo cepljenje. V Sloveniji je polno cepljenih 53 odstotkov prebivalcev.

Vlada je regulirala višino marže za kurilno olje, v prihodnje pa bo najverjetneje na energetski trg morala poseči še z nekaterimi drugimi ukrepi. Med njimi se omenja energetske vavčerje, ki jim je naklonjen tudi ekonomist Matej Lahovnik. Ta je v pogovoru za naš radio pojasnil, da država najlažje vpliva na cene električne energije, hkrati pa ima različne možnosti, kako lahko pomaga najranljivejšim in gospodarstvu. 

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB - Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so na Trgu republike v Ljubljani podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Največji skupni imenovalec dogovora je po volitvah ne-sodelovati s trenutnimi koalicijskimi strankami. Za komentar smo poklicali političnega komentatorja in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica. 

Za komentar po nemških volitvah in napoved, kakšno koalicijo lahko pričakujejo v Nemčiji smo vprašali dr. Aleša Mavra iz mariborske Filozofske fakultete.

Da je bila služba duhovnega pomočnika pomoč v najboljšem pomenu besede, je za naš radio povedal krški oz. celovški škof Jože Marketz. Sele in Obirsko sta dve župniji, kjer liturgija ni dvojezična, ampak samo slovenska, zato je zelo vesel, ker redno pomagata duhovnika iz Slovenije, saj to vernike navdaja z veliko hvaležnostjo. Naglasil je še, da je Andrej Saje tudi med pandemijo skrbel za vernike v Selah ter poleg maš in liturgij poskrbel tudi za duhovne vaje po spletu, ki so se mu pridružili številni iz južne Koroške. Poskrbel je tudi naslednika v Selah - to bo David Kraner.  Župnik v Bilčovsu, dekan in predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof je poudari, da so ga ljudje zelo lepo sprejeli, saj je Saje študiran in komunikativen človek, ki je globoko zasidran v Bogu. Želi mu, da bi ostal zakoreninjen v Bogu in da bi dobro služil svoji škofiji in slovenski Cerkvi ter imel posluh za duho

Današnjega škofovskega posvečenja v Mirni Peči pri Novem mestu se veselijo tudi v Selah in Bajdišah, kjer je dr. Andrej Saje pomagal zadnjih sedem let. Da se je tam dobro počuti in bil srčno sprejet, nam je povedala Hijacinta Dovjak, članica farnega sveta v Selah: »Njegove pridige in razlaga božje besede so bile globoke in jedrnate. Imel je odprto uho za vsakega, ki si je želel pogovora. Spremljal je tudi delovanja naših društev in se udeleževal prireditev.« Selska fara je novoimenovanemu škofu podarila škofovsko palico.

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Pogovarjali smo se z etnologinjo in publicistko Alenko Veber iz Babnega Polja, ki živi s svojo mamo, ki ima že slaba štiri leta demenco. Kaj jo je naučilo to življenej, kaj zahteva največ njenega truda in s čim se ne trudi več ter o nastajajoči knjigi nam je več povedala v pogovoru, katerega odlomke ste slišali v našem jutranjem programu torka, 21. septembra 2021.

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

V Sloveniji so bili lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. Med drugim so nastopili na Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah.

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Sredstva so na voljo za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje. Skupaj je na voljo kar 275.000 evrov. Osnovna štipendija znaša slabih 205 evrov, na voljo so tudi dodatki. Štipendijo lahko pridobi Slovenec s stalnim pribevališčem izven Slovenije, ki ima bodisi slovensko državljanstvo, bodisi status Slovenca brez državljanstva ali je brez enega ali drugega. Seveda pa mora to dokazati z odločbo ali mnenjem Urada za Slovence po svetu, dokazilom slovenskega izseljenskega društva ali potrdilom ene od krovnih slovenskih organizacij v zamejstvu. Več točk pri končnem merilu prinese tudi aktivno sodelovanje v slovenskih društvih. Rok za predložitev vlog je 30. september, na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad jo je možno poslati tudi elektronsko, a le če je podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.

Pogled dr. Edvarda Kovača na pisatelja Borisa Pahorja in Alojza Rebulo ter njuno dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje.

Čeprav imajo strokovnjaki na URI veliko znanja o kritično bolnih, pa je okrevanje po covidu-19 nekaj povsem drugega. Na oddelku sprejemajo bolnike, ki jih je ob covidni pljučnici doletela respiratorna odpoved in so bili več tednov priklopljeni na aparate za umetno predihavanje, da so lahko premagali okužbo. Ob tem so utrpeli hudo okvaro perifernega živčevja in/ali mišic, tako da ob sprejemu na rehabilitacijo ne zmorejo niti osnovnih osebnih opravil niti vstati iz postelje. Posledice so tudi psihološke.

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

Nadškof Ivan Jurkovič, ki ga je papež v začetku junija imenoval za nuncija v Kanadi, v to državo odhaja konec meseca. V pogovoru za Radio Ognjišče je spregovoril o izzivih, ki ga čakajo na novi misiji, in vtisih, s katerimi je zapustil Ženevo.

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

Po državi se vrstijo številne slovesnosti ob 30-letnici naše domovine. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je skupaj s predsednikom NSi in ministrom za obrambno Matejem Toninom na Brdu pri Kranju pripravil sprejem za krščanske demokrate, ki so sodelovali pri nastajanju samostojne poti. Zahvalil se jim je za njihovo delo, ki je po njegovih besedah bilo ključno za uspeh Demosove vlade. Ob prazniku, dnevu državnosti je posebej spregovoril za Radio Ognjišče.

Maše za domovino darujejo duhovniki tudi drugod po državi. Sinoči jo je v koprski stolnici daroval tudi škof Jurij Bizjak. V luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je vse povabil, da naj postanemo luč evropskim narodom, ki se z oddaljevanjem od krščanstva v marsičem in od njegovih vrednot nagibajo k poganskim božanstvom in vrednotam. Vsi smo priča temu dogajanju, je povedal.

Kot omenjeno, se je praznovanja dneva državnosti v Arboretumu udeležilo več kot tisoč ljudi. Nekaj naših poslušalcev smo povprašali, kaj želijo Sloveniji v prihodnje.

Jutri bomo tik pred državnim praznikom 30-letnico slovenske samostojnosti obeležili s prav posebnim podvigom radijskih sodelavcev, ki smo ga poimenovali z morja na Triglav. Več o tem v pogovoru z Blažem Lesnikom in Robertom Božičem, ki ga je pripravila Marta Jerebič.

Papež Frančišek je danes imenoval nadškofa Ivana Jurkoviča za apostolskega nuncija v Kanadi. Od leta 2016 je bil stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. Pred tem je bil nadškof Jurkovič apostolski nuncij v Belorusiji, Ukrajini, Rusiji ter v Uzbekistanu. Na kanadski nunciaturi opravlja svoje poslanstvo tudi duhovnik celjske škofije mons. Matjaž Roter.

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Poleg nadškofa Ivana Jurkoviča, ki je bil imenovan za novega nuncija v Kandai, še Mitja Leskovar, ki je nuncij v Iraku in Matjaž Roter, ki je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Za Radio Ognjišče je dejal, da se veseli prihoda rojaka na nunciaturo. 

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Na Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo na pomen strokovnega in celovitega informiranja o cepljenju proti covidu-19. Predsednica zbornice Bojana Beović je dejala, da je moč in škoda dezinformacij in zlonamernih informacij še posebej velika, če ljudem niso na voljo prave, argumentirane informacije. Predstavnik Mladih zdravnikov David Zupančič pa je dejal, da je problem dezinformacij v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 še posebej prisoten na družbenih omrežjih.

Ključni poudarki vsebin: kratek opis sodnih procesov; v sodne procese je bil Mirko Krašovec vključen brez utemeljenih razlogov ‒ na osnovi napačno usmerjenega javnega mnenja in konstruktov tožilcev - tožilca sta Mirka Krašovca vzela za posebno tarčo, brez vseh dokazov, le na podlagi dogovorjenih konstruktov.
 

Pogovarjali smo se z nekdanjim ekonomom mariborske nadškofije Mirkom Krašovcem. Podrobno je spregovoril o vlogi nadškofije Maribor pri reševanju in nato tudi pri stečaju Zvonov holdingov.