Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre.
Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre.
Banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. Združenje bank Slovenije zato priporoča dodatno previdnost in, da v primeru zlorabe to prijavite policiji. O tem smo se pogovarjali z Aleksandro Žibrat, urednica ePublikacij in predstavnico za stike z javnostjo pri Združenju bank Slovenije.
Banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. Združenje bank Slovenije zato priporoča dodatno previdnost in, da v primeru zlorabe to prijavite policiji. O tem smo se pogovarjali z Aleksandro Žibrat, urednica ePublikacij in predstavnico za stike z javnostjo pri Združenju bank Slovenije.
Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti, je za naš radio nov predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja komentiral moralni teolog Gabriel Kavčič. Opozoril je tudi, da takšen zakon bistveno spremeni odnos med bolnikom in zdravnikom.
Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti, je za naš radio nov predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja komentiral moralni teolog Gabriel Kavčič. Opozoril je tudi, da takšen zakon bistveno spremeni odnos med bolnikom in zdravnikom.
Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?
Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?
V Sloveniji se politične stranke že ozirajo proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Leto 2025 bo tako že v znamenju političnega vrenja. Spremljali ga bomo že ob interpelaciji notranjega ministra Boštjana Poklukarja v državnem zboru, zelo verjetno se bo moral v hramu demokracije zagovarjati še kateri od članov vlade. Kakšni bodo ključni izzivi naše države v tem letu ter kako bo soočanje z njimi odvisno od zunanjih vplivov, torej od dogajanja v Evropski uniji in geopolitičnih napetosti po svetu? O vsem tem smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.
V Sloveniji se politične stranke že ozirajo proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Leto 2025 bo tako že v znamenju političnega vrenja. Spremljali ga bomo že ob interpelaciji notranjega ministra Boštjana Poklukarja v državnem zboru, zelo verjetno se bo moral v hramu demokracije zagovarjati še kateri od članov vlade. Kakšni bodo ključni izzivi naše države v tem letu ter kako bo soočanje z njimi odvisno od zunanjih vplivov, torej od dogajanja v Evropski uniji in geopolitičnih napetosti po svetu? O vsem tem smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.
Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. V Aziji in na Pacifiku bodo jubilej zaznamovali ob koncu poletja. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja, mag. Jurija Pavla Emeršiča. Vprašali smo ga, ali je mir postal preveč samoumeven del naše vsakodnevne resničnosti. Ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta, nas je prav tako zanimalo, katere zgodovinske vzporednice s predvojnimi časi ga najbolj skrbijo.
Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. V Aziji in na Pacifiku bodo jubilej zaznamovali ob koncu poletja. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja, mag. Jurija Pavla Emeršiča. Vprašali smo ga, ali je mir postal preveč samoumeven del naše vsakodnevne resničnosti. Ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta, nas je prav tako zanimalo, katere zgodovinske vzporednice s predvojnimi časi ga najbolj skrbijo.
Že drugo leto so nekaj posebnega jaslice v župniji Škofije. Kot je za naš radio povedala njihova ustvarjala Nataša Lukežič, se je z njimi začela ukvarjati lani, ko je župnik iskal postavljavce. Letos nas v cerkvi Srca Jezusovega čakajo lokalni prizori, Tinjanska cerkev, primorske hiške, tudi morje ... Jaslice na Škofijah nas hkrati spodbujajo tudi k dobrodelnosti, saj se darovi zbirajo za bolne otroke.
Že drugo leto so nekaj posebnega jaslice v župniji Škofije. Kot je za naš radio povedala njihova ustvarjala Nataša Lukežič, se je z njimi začela ukvarjati lani, ko je župnik iskal postavljavce. Letos nas v cerkvi Srca Jezusovega čakajo lokalni prizori, Tinjanska cerkev, primorske hiške, tudi morje ... Jaslice na Škofijah nas hkrati spodbujajo tudi k dobrodelnosti, saj se darovi zbirajo za bolne otroke.
Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.
Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.
Vreme – od nekdaj vsakdanja in postranska tema. Ko se v pogovoru nimamo na kaj navezati, nam priskočijo na pomoč trenutne vremenske razmere. Profesionalni napovedovalci vremena se z njim ukvarjajo iz dneva v dan in številne službe brez njihovih napovedi ne bi mogle opravljati svojega dela. Med vremenske modele in v gorski svet, med markacije in posredovanje napovedi za širšo javnost nas je popeljala meteorologinja z Agencije za okolje Veronika Hladnik Zakotnik.
Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje.
Davčne politike imajo ključen vpliv na konkurenčnost slovenskih podjetij. Visoke obdavčitve dohodka in prispevki za socialno varnost lahko zmanjšajo sredstva, namenjena za inovacije in razvoj. Slovenska podjetja pogosto izpostavljajo potrebo po boljšem davčnem okolju, ki bi vključevalo nižje davke na dobiček in spodbude za raziskave ter digitalizacijo. O tem so govorili v tokratnem »Pogovoru o« v katerega smo povabili predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Kluba Slovenskih podjetnikov. Z nami so bili generalni direktor OZS Danijel Lamperger, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in direktor BASS d.o.o., Celje in član SBC Aleksander Bastl.
V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar.
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko.
16. januarja (četrtek zvečer) bo na TV SLO 1 ob 21.00 premierno predvajanje dokumentarnega filma, ki je nastal ob 250-letnici naše osrednje Narodne in univerzitetne knjižnice. Gost je bil režiser in scenarist Amir Muratović.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalko je zanimalo, ali lahko shrani ocvirke v plastični posodi. Sestra Nikolina ji je pritrdila in dodala, naj jih ima na hladnem, še najboljše je v zamrzovalni skrinji. Pazi naj tudi, da bo v posodi čim manj zraka (da ga iztisne) in tako – na hladnem in temnem – lahko počakajo tudi nekaj mesecev.
Zaupni telefon Samarijan v slovenskem prostoru deluje že od leta 1996. Prostovoljci so na voljo ljudem v različnih težavah in osamljenosti. Ker delujejo 24 ur na dan, imajo vedno potrebo po novih prostovoljcih. Strokovna vodja Društva Tatjana Vertačnik je povabila k vpisu novih, za katere pripravljajo usposabljanje.