Prve naloge novega nuncija v Celju in Novem mestu
Prva večja naloga novega nuncija v Sloveniji, nadškofa Jean-Marija Speicha, ki ga je papež na to mesto imenoval včeraj, bo iskanje kandidata za novega celjskega in novega novomeškega škofa. Kakšne naloge ga še čakajo, je pojasnil mag. kanonskega prava Sebastijan Valentan.

Marta Jerebič

papež pogovor info politika družba

20. 3. 2019
Prve naloge novega nuncija v Celju in Novem mestu
Prva večja naloga novega nuncija v Sloveniji, nadškofa Jean-Marija Speicha, ki ga je papež na to mesto imenoval včeraj, bo iskanje kandidata za novega celjskega in novega novomeškega škofa. Kakšne naloge ga še čakajo, je pojasnil mag. kanonskega prava Sebastijan Valentan.

Marta Jerebič

VEČ ...|20. 3. 2019
Prve naloge novega nuncija v Celju in Novem mestu
Prva večja naloga novega nuncija v Sloveniji, nadškofa Jean-Marija Speicha, ki ga je papež na to mesto imenoval včeraj, bo iskanje kandidata za novega celjskega in novega novomeškega škofa. Kakšne naloge ga še čakajo, je pojasnil mag. kanonskega prava Sebastijan Valentan.

Marta Jerebič

papežpogovorinfopolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 10. 2022
20. Koroški kulturni dnevi na Primorskem

Že od leta 1983, torej letos že štiridesetič, v drugi polovici oktobra poteka kulturna izmenjava med rojaki na Koroškem in Primorskem: Koroški kulturni dnevi na Primorskem in Primorski kulturni dnevi na Koroškem. Slednji so bili lani dvajseti po vrsti, letos pa bodo dvajsetič svoje kulturno ustvarjanje na Primorskem predstavili rojaki z avstrijske Koroške. Pri programu sodelujejo: Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.  Več nam je povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling.

20. Koroški kulturni dnevi na Primorskem

Že od leta 1983, torej letos že štiridesetič, v drugi polovici oktobra poteka kulturna izmenjava med rojaki na Koroškem in Primorskem: Koroški kulturni dnevi na Primorskem in Primorski kulturni dnevi na Koroškem. Slednji so bili lani dvajseti po vrsti, letos pa bodo dvajsetič svoje kulturno ustvarjanje na Primorskem predstavili rojaki z avstrijske Koroške. Pri programu sodelujejo: Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.  Več nam je povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling.

info rojaki kultura

Informativni prispevki

20. Koroški kulturni dnevi na Primorskem

Že od leta 1983, torej letos že štiridesetič, v drugi polovici oktobra poteka kulturna izmenjava med rojaki na Koroškem in Primorskem: Koroški kulturni dnevi na Primorskem in Primorski kulturni dnevi na Koroškem. Slednji so bili lani dvajseti po vrsti, letos pa bodo dvajsetič svoje kulturno ustvarjanje na Primorskem predstavili rojaki z avstrijske Koroške. Pri programu sodelujejo: Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.  Več nam je povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling.

VEČ ...|5. 10. 2022
20. Koroški kulturni dnevi na Primorskem

Že od leta 1983, torej letos že štiridesetič, v drugi polovici oktobra poteka kulturna izmenjava med rojaki na Koroškem in Primorskem: Koroški kulturni dnevi na Primorskem in Primorski kulturni dnevi na Koroškem. Slednji so bili lani dvajseti po vrsti, letos pa bodo dvajsetič svoje kulturno ustvarjanje na Primorskem predstavili rojaki z avstrijske Koroške. Pri programu sodelujejo: Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.  Več nam je povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling.

Matjaž Merljak

info rojaki kultura

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2022
V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

info pogovor mednarodna politika Bosna in Hercegovina

Informativni prispevki

V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

VEČ ...|30. 9. 2022
V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika Bosna in Hercegovina

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2022
Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

info

Informativni prispevki

Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

VEČ ...|23. 9. 2022
Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 9. 2022
Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

info pogovor miran videtič vlada

Informativni prispevki

Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

VEČ ...|9. 9. 2022
Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

Alen Salihović

info pogovor miran videtič vlada

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 9. 2022
Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

info pogovor politika

Informativni prispevki

Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

VEČ ...|8. 9. 2022
Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

Petra Stopar

info pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 9. 2022
Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

info družba duhovnost info komentar odnosi pogovor

Informativni prispevki

Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

VEČ ...|8. 9. 2022
Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

Radio Ognjišče

info družba duhovnost info komentar odnosi pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 9. 2022
Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

info politika srbija slovenija borut pahor

Informativni prispevki

Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

VEČ ...|7. 9. 2022
Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

Alen Salihović

info politika srbija slovenija borut pahor

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 9. 2022
P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

info duhovnost

Informativni prispevki

P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

VEČ ...|1. 9. 2022
P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

Tone Gorjup

info duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|1. 10. 2022
Zakaj vsak otrok potrebuje mamo in očeta?

Govorili smo o odnosih: Kaj storiti, če ti gre partner po dolgih letih skupnega življenja “na živce”, otroci odrastejo, odnosi pa...? Zakaj otrok potrebuje tako očeta kot mamo in seveda so prišla na vrsto vaša vprašanja in komentarji poslušalcev. V živo je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj vsak otrok potrebuje mamo in očeta?

Govorili smo o odnosih: Kaj storiti, če ti gre partner po dolgih letih skupnega življenja “na živce”, otroci odrastejo, odnosi pa...? Zakaj otrok potrebuje tako očeta kot mamo in seveda so prišla na vrsto vaša vprašanja in komentarji poslušalcev. V živo je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Radio Ognjišče

odnosiotrocivzgojaduhovnostsplavzlorabe

Duhovna misel

VEČ ...|7. 10. 2022
Spontana pozornost

Spontana pozornost lahko nekomu ogromno pomeni.

Spontana pozornost

Spontana pozornost lahko nekomu ogromno pomeni.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|4. 10. 2022
Silva Matos: Ganjeni smo, da smo še vedno skupaj!

V tistih političnih časih komunizma ni bilo predvideno, da bi se verni zakonci organizirali v skupine. Odločitev, da smo se začeli zbirati po naših domovih, je bila modra. Sprejeli smo določen način delovanja skupin. To se je v petih desetletjih izkazalo kot prava odločitev in trdna podlaga za dobro delovanje zakonskih skupin, je na letnem srečanju zakonskih skupin Najina pot povedala Silva Matos.

Silva Matos: Ganjeni smo, da smo še vedno skupaj!

V tistih političnih časih komunizma ni bilo predvideno, da bi se verni zakonci organizirali v skupine. Odločitev, da smo se začeli zbirati po naših domovih, je bila modra. Sprejeli smo določen način delovanja skupin. To se je v petih desetletjih izkazalo kot prava odločitev in trdna podlaga za dobro delovanje zakonskih skupin, je na letnem srečanju zakonskih skupin Najina pot povedala Silva Matos.

Radio Ognjišče

zakondružinanajina pot

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 10. 2022
3. festival slovenskih sirov

Ta konec tedna (začetek oktobra 2022) se v Bohinju odvija konferenca Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki se bo v torek končala s 3. festivalom slovenskih sirov. Nekaj zanimivih pogovorov na to temo smo pripravili v današnji oddaji.
 

3. festival slovenskih sirov

Ta konec tedna (začetek oktobra 2022) se v Bohinju odvija konferenca Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki se bo v torek končala s 3. festivalom slovenskih sirov. Nekaj zanimivih pogovorov na to temo smo pripravili v današnji oddaji.
 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtsirsirarji

Moja zgodba

VEČ ...|2. 10. 2022
Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Jože Bartolj

spominšportAndreja Zupanec BajželjDomen KaučičV čevljih zmagovalcevSlovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 10. 2022
Slikar Igor Zimic o njegovi razstavi, ki jo odpirajo na Vrhniki

Slikar Igor Zimic o njegovi razstavi, ki jo odpirajo na Vrhniki

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostIgor Zimic

Spominjamo se

VEČ ...|7. 10. 2022
Spominjamo se dne 7. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 10. 2022
Kako zmanjšati možnost zlorabe tujih delavcev pri nas?

Zlorabe tujih delavcev pri nas niso redkost. Zajemajo neprimerne pogoje bivanja, odvzem potnih listov, ustrahovanje in še kaj bi se našlo. Za nekatere je sporno tudi določilo, da so tuji delavci v prvem letu vezani na delodajalca in to jih postavlja v podrejen položaj, kjer je več možnosti za zlorabe. O tem vprašanju smo prosili za pojasnilo direktorja Sektorja za migracije pri MDDSZ Grega Malca.

Kako zmanjšati možnost zlorabe tujih delavcev pri nas?

Zlorabe tujih delavcev pri nas niso redkost. Zajemajo neprimerne pogoje bivanja, odvzem potnih listov, ustrahovanje in še kaj bi se našlo. Za nekatere je sporno tudi določilo, da so tuji delavci v prvem letu vezani na delodajalca in to jih postavlja v podrejen položaj, kjer je več možnosti za zlorabe. O tem vprašanju smo prosili za pojasnilo direktorja Sektorja za migracije pri MDDSZ Grega Malca.

s. Meta Potočnik

zlorabe tujih delavcevtuje delovne agencijesprememba zakonodajesvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|7. 10. 2022
Varno in odgovorno v ogrevalno sezono

Pred pragom zime in v zaostrenih razmerah na energetskem področju smo tokrat iskali odgovore na vprašanje: kako čimbolj varčno, varno in odgovorno ogrevati. Na kaj je pred začetkom kurilne sezone potrebno misliti in kaj postoriti? Z nami je bila v. d. generalnega direktorja Direktorata za okolje mag. Tanja Bolte.

Varno in odgovorno v ogrevalno sezono

Pred pragom zime in v zaostrenih razmerah na energetskem področju smo tokrat iskali odgovore na vprašanje: kako čimbolj varčno, varno in odgovorno ogrevati. Na kaj je pred začetkom kurilne sezone potrebno misliti in kaj postoriti? Z nami je bila v. d. generalnega direktorja Direktorata za okolje mag. Tanja Bolte.

Radio Ognjišče

svetovanjeokoljedompreventivazimaogrevanjezdravje