V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor.
V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor.
V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor.
Ni meje za dobre ideje
V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.
Ni meje za dobre ideje
V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.
Ni meje za dobre ideje
V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič.
Ni meje za dobre ideje
V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri.
Ni meje za dobre ideje
Janez Seliškar iz podjetja Cvetje Eli, je ob obisku radia s seboj v dar prinesel šopek z zamrznjenim cvetom vrtnice. Povprašali smo ga po novih tehnoloških pristopih.
Ni meje za dobre ideje
Janez Seliškar iz podjetja Cvetje Eli, je ob obisku radia s seboj v dar prinesel šopek z zamrznjenim cvetom vrtnice. Povprašali smo ga po novih tehnoloških pristopih.
Ni meje za dobre ideje
Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar.
Ni meje za dobre ideje
Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar.
Ni meje za dobre ideje
Ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška smo povabili pred mikrofon ob nedavnem odprtju Podjetniškega inkubatorja v Tržiču, prostora za razvoj podjetniških idej, inovacij in ustvarjalnosti.
Ni meje za dobre ideje
Ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška smo povabili pred mikrofon ob nedavnem odprtju Podjetniškega inkubatorja v Tržiču, prostora za razvoj podjetniških idej, inovacij in ustvarjalnosti.
Ni meje za dobre ideje
V podjetju Marmor Hotavlje z vsakoletnim dogodkom pred Informativnimi dnevi mladim predstavijo svoje proizvodnje procese in širino delovnih mest, ki jih nudijo. Izobrazba ni ključna, pač pa vrednote, pravi Helena Selak.
Ni meje za dobre ideje
V podjetju Marmor Hotavlje z vsakoletnim dogodkom pred Informativnimi dnevi mladim predstavijo svoje proizvodnje procese in širino delovnih mest, ki jih nudijo. Izobrazba ni ključna, pač pa vrednote, pravi Helena Selak.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Naš pogled
Na dan pred gregorjevim, ko se po starem julijanskem koledarju začenja pomlad in velja rek, da se ptički ženijo, je v naši deželici na sončni strani Alp bore malo razlogov za veselje. Razen morda, da se je gorivo nekoliko pocenilo, pa še to ne gane vseh. Ljudje smo različni, nekateri za dobro voljo potrebujejo le lepo vreme, drugi lep znesek na svojem bančnem računu, tretji zaljubljen pogled svoje boljše polovice, četrti zdrave otroke. Ampak če pogledamo malo širše, malo izven svojega vrtička, pa vendarle ne moremo skakati od navdušenja.
Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začela Tanja Dominko. Celoten komentar si lahko v zapisani obliki preberete tudi na naši spletni strani.
Doživetja narave
V Zanimivostih nočnega neba smo spregovorili o dveh mrkih: 14. sušca bo skromen Lunin mrk, 29. sušca pa nas bo razveselil še delni Sončev mrk. Ob tem smo odstrnili nekaj zanimivosti o obeh glavnih igralcih v veseloigri Lune in Sonca. Dodali pa smo tudi nekaj informacij o pomladanskem Messierjevem maratonu, ki se bo odvil na Trnovem nad Novo Gorico.
Naš gost
Slovencem po svetu in domovini
Pri Kovaču na Obirskem na avstrijskem Koroškem bo ta petek drugi v nizu koncertov Od Pliberka do Traberka, prvi je bil v petek v Pliberku, sledila bosta še na Prevaljah in v dvorcu Bukovje pri Dravogradu. To je najstarejša čezmejna pevska revija, ki se ponaša z več kot 50-letno tradicijo ter ima velik kulturni pomen in poudarek na medsebojnem sodelovanju pevskih zborov iz avstrijske in slovenske koroške regije. Sodelujoči zbori z udeležbo na reviji negujejo ter ohranjajo koroško pevsko literaturo in tradicijo, povezujejo in združujejo ljudi, vzdržujejo kakovost vokalne glasbe in krepijo ustvarjalnost. Letos bo nastopilo 24 zborov, ta petek na Obirskem: MoPZ SPD Valentin Polanšek, ŽePZ Korošice z Raven na Koroškem, MoPZ Šentanelski pavri, ŽePZ Trta, Kvintet Ajda s citrarko in MoPZ Kralj Matjaž.
Radijski roman
Lidija se na plesu pomembnežev v Filipih dobro znajde, obisk prireditve ji odpre nove priložnosti.
Ob radijskem ognjišču
Ko boš prišla jemat slovo mladost – Sestre Potočnik, Oprosti mi pape – Oliver Dragojević, The Rose - Bette Midler, Najin dom - Braco Koren, Je regrette - Alain Barriere, Let Em In - Paul McCartney, Včeraj danes jutri – Elda Viler, Et Les Oiseaux Chantaient - Sweet People, Butterfly - Danyel Gerard in Janko Ropret, Il Pescatore - Fabrizio De Andre, Thank You, Merci, Danke – Nicole, I don’t want to talk about it – Rod Stewart ...
Via positiva
Jolanda Grom Ravnikar je Slovenka leta 2024, dolgoletna prostovoljka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer se srečuje z ljudmi, ki so v hudi stiski. Vrsto let organizira dobrodelni koncert za Junake tretjega nadstropja, za otroke, ki so zboleli za rakom. Zbrani denar je vedno namenjen nakupu medicinske opreme zanje. Jolandino življenje je polno preizkušenj, odraščala je ob bolezni in izgubi v družini, prezgodaj se je morala osamosvojiti, poskrbeti za mlajšega brata, čeprav še sama otrok, in odrasti dobesedno čez noč. A kljub vsemu ostaja polna upanja in vere v boljšo prihodnost. Ob prejemu priznanja smo pogovor z njo ponovili.