Trgovina z ljudmi
V redni mesečni oddaji z migracijsko, begunsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, smo tokrat osvetlili problematiko trgovine z ljudmi, gostja je bila gospa Mateja iz Slovenske Karitas.
16. 12. 2018
Trgovina z ljudmi
V redni mesečni oddaji z migracijsko, begunsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, smo tokrat osvetlili problematiko trgovine z ljudmi, gostja je bila gospa Mateja iz Slovenske Karitas.

JRS

VEČ ...|16. 12. 2018
Trgovina z ljudmi
V redni mesečni oddaji z migracijsko, begunsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, smo tokrat osvetlili problematiko trgovine z ljudmi, gostja je bila gospa Mateja iz Slovenske Karitas.

JRS

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
JRS Evrope ob obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS se je oglasilo ob bližnji četrti obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih, več sto tisoč vojaških življenj. JRS s predanimi ekipami ob solidarnosti številnih velikodušnih ljudi, fundacij in organizacij z vsega sveta neprekinjeno nudi pomoč in spremlja tisoče ljudi, ki so bili nasilno izgnani iz svojih domov. Zato prosi, da jih še naprej podpirate na povezavi: https://jrseurope.org/en/take-action/donate/ 

JRS Evrope ob obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS se je oglasilo ob bližnji četrti obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih, več sto tisoč vojaških življenj. JRS s predanimi ekipami ob solidarnosti številnih velikodušnih ljudi, fundacij in organizacij z vsega sveta neprekinjeno nudi pomoč in spremlja tisoče ljudi, ki so bili nasilno izgnani iz svojih domov. Zato prosi, da jih še naprej podpirate na povezavi: https://jrseurope.org/en/take-action/donate/ 

infobegunciJRS

Gradimo odprto družbo

JRS Evrope ob obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS se je oglasilo ob bližnji četrti obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih, več sto tisoč vojaških življenj. JRS s predanimi ekipami ob solidarnosti številnih velikodušnih ljudi, fundacij in organizacij z vsega sveta neprekinjeno nudi pomoč in spremlja tisoče ljudi, ki so bili nasilno izgnani iz svojih domov. Zato prosi, da jih še naprej podpirate na povezavi: https://jrseurope.org/en/take-action/donate/ 

VEČ ...|25. 1. 2026
JRS Evrope ob obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS se je oglasilo ob bližnji četrti obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih, več sto tisoč vojaških življenj. JRS s predanimi ekipami ob solidarnosti številnih velikodušnih ljudi, fundacij in organizacij z vsega sveta neprekinjeno nudi pomoč in spremlja tisoče ljudi, ki so bili nasilno izgnani iz svojih domov. Zato prosi, da jih še naprej podpirate na povezavi: https://jrseurope.org/en/take-action/donate/ 

JRS Matjaž Merljak

infobegunciJRS

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
Michael Schöpf o izzivih JRS

Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce Michael Schöpf v posebnem pismu razmišlja o različnih o različnih izzivih, s katerimi se soočajo v tej organizaciji in v družbi v odnosi do beguncev. V oddaji ga je prebral direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. 

Michael Schöpf o izzivih JRS

Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce Michael Schöpf v posebnem pismu razmišlja o različnih o različnih izzivih, s katerimi se soočajo v tej organizaciji in v družbi v odnosi do beguncev. V oddaji ga je prebral direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Michael Schöpf o izzivih JRS

Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce Michael Schöpf v posebnem pismu razmišlja o različnih o različnih izzivih, s katerimi se soočajo v tej organizaciji in v družbi v odnosi do beguncev. V oddaji ga je prebral direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. 

VEČ ...|28. 12. 2025
Michael Schöpf o izzivih JRS

Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce Michael Schöpf v posebnem pismu razmišlja o različnih o različnih izzivih, s katerimi se soočajo v tej organizaciji in v družbi v odnosi do beguncev. V oddaji ga je prebral direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. 

JRS Matjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
Strateško načrtovanje JRS

Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.

Strateško načrtovanje JRS

Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Strateško načrtovanje JRS

Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.

VEČ ...|23. 11. 2025
Strateško načrtovanje JRS

Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.

JRS Matjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
Prostovoljstvo pri JRS

Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije je že več let tudi možnost prostovoljstva. Več o tem je povedal direktor omenjenega združenja p. Robin Scheweiger. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko, med drugim polletne podatke o prosilcih za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. 

Prostovoljstvo pri JRS

Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije je že več let tudi možnost prostovoljstva. Več o tem je povedal direktor omenjenega združenja p. Robin Scheweiger. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko, med drugim polletne podatke o prosilcih za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Prostovoljstvo pri JRS

Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije je že več let tudi možnost prostovoljstva. Več o tem je povedal direktor omenjenega združenja p. Robin Scheweiger. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko, med drugim polletne podatke o prosilcih za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. 

VEČ ...|26. 10. 2025
Prostovoljstvo pri JRS

Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije je že več let tudi možnost prostovoljstva. Več o tem je povedal direktor omenjenega združenja p. Robin Scheweiger. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko, med drugim polletne podatke o prosilcih za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. 

JRS Matjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
Migranti, misijonarji upanja

Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni. 

Migranti, misijonarji upanja

Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Migranti, misijonarji upanja

Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni. 

VEČ ...|28. 9. 2025
Migranti, misijonarji upanja

Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni. 

JRS Matjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
Socialni apostolat v Evropi

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji. 

Socialni apostolat v Evropi

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Socialni apostolat v Evropi

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji. 

VEČ ...|24. 8. 2025
Socialni apostolat v Evropi

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji. 

JRS Matjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

VEČ ...|27. 7. 2025
Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

JRS Matjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
Srečanje JRS v Sarajevu

Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi. 

Srečanje JRS v Sarajevu

Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Srečanje JRS v Sarajevu

Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi. 

VEČ ...|22. 6. 2025
Srečanje JRS v Sarajevu

Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi. 

JRS Matjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Gradimo odprto družbo

Oddaja Gradimo odprto družbo je mesečna oddaja o begunskih in razvojnih tematikah. Pripravljamo jo v sodelovanju z Jezuitskim združenjem za begunce Slovenije (JRS Slovenije), ki ga vodi dr. p. Robin Schweiger. V oddajah poleg aktualnega intervjuja oz. aktualnega prispevka objavimo novice z begunsko tematiko iz domovini in tujine. Prva oddaja je bila na sporedu 11. februarja 2003.

JRS, Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Skupnost nisem jaz, skupnost nisi ti, skupnost smo mi vsi

Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.

Skupnost nisem jaz, skupnost nisi ti, skupnost smo mi vsi

Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.

Manca Hribar

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Rizzijeva nagrada deželnemu glavarju

Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca sta Rizzijevo nagrado za leto 2025 namenili deželnemu glavarju avstrijske Koroške Petru Kaiserju. Kot sta organizaciji zapisali v obrazložitvi, izrekata priznanje politiku, ki je „z doslednim in vključujočim delovanjem, z občutkom odgovornosti, človeškim pristopom in vizionarsko močjo odprl novo poglavje sobivanja na Koroškem“. Peter Kaiser je pomembno prispeval k institucionalni krepitvi dela za narodne skupnosti ter k spoštljivemu in sodelujočemu sobivanju na Koroškem. Podelitev nagrade poteka pravkar v Deželnem arhivu v Celovcu. Slavnostna govornica je nekdanja zvezna in deželna političarka Ana Blatnik, med gosti je tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

Rizzijeva nagrada deželnemu glavarju

Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca sta Rizzijevo nagrado za leto 2025 namenili deželnemu glavarju avstrijske Koroške Petru Kaiserju. Kot sta organizaciji zapisali v obrazložitvi, izrekata priznanje politiku, ki je „z doslednim in vključujočim delovanjem, z občutkom odgovornosti, človeškim pristopom in vizionarsko močjo odprl novo poglavje sobivanja na Koroškem“. Peter Kaiser je pomembno prispeval k institucionalni krepitvi dela za narodne skupnosti ter k spoštljivemu in sodelujočemu sobivanju na Koroškem. Podelitev nagrade poteka pravkar v Deželnem arhivu v Celovcu. Slavnostna govornica je nekdanja zvezna in deželna političarka Ana Blatnik, med gosti je tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ... |
Ne kemične odvisnosti

V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.

Ne kemične odvisnosti

V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Naš gost

VEČ ... |
Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Matjaž Merljak

spominživljenjerojakiargentinaduhovnikmunchennemčija

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Velika začetnica pri besedah Bog, božji in sveti

Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti

Velika začetnica pri besedah Bog, božji in sveti

Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti

Marjan Bunič

pravopispravorečjejezikslovenščina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ... |
Zapisane gore na 20. festivalu gorniškega filma

Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.

Zapisane gore na 20. festivalu gorniškega filma

Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.

Blaž Lesnik

gorniški filmgoreplaninstvoPlaninski vestnikzgodovinanarava

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Rizzijeva nagrada deželnemu glavarju

Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca sta Rizzijevo nagrado za leto 2025 namenili deželnemu glavarju avstrijske Koroške Petru Kaiserju. Kot sta organizaciji zapisali v obrazložitvi, izrekata priznanje politiku, ki je „z doslednim in vključujočim delovanjem, z občutkom odgovornosti, človeškim pristopom in vizionarsko močjo odprl novo poglavje sobivanja na Koroškem“. Peter Kaiser je pomembno prispeval k institucionalni krepitvi dela za narodne skupnosti ter k spoštljivemu in sodelujočemu sobivanju na Koroškem. Podelitev nagrade poteka pravkar v Deželnem arhivu v Celovcu. Slavnostna govornica je nekdanja zvezna in deželna političarka Ana Blatnik, med gosti je tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

Rizzijeva nagrada deželnemu glavarju

Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca sta Rizzijevo nagrado za leto 2025 namenili deželnemu glavarju avstrijske Koroške Petru Kaiserju. Kot sta organizaciji zapisali v obrazložitvi, izrekata priznanje politiku, ki je „z doslednim in vključujočim delovanjem, z občutkom odgovornosti, človeškim pristopom in vizionarsko močjo odprl novo poglavje sobivanja na Koroškem“. Peter Kaiser je pomembno prispeval k institucionalni krepitvi dela za narodne skupnosti ter k spoštljivemu in sodelujočemu sobivanju na Koroškem. Podelitev nagrade poteka pravkar v Deželnem arhivu v Celovcu. Slavnostna govornica je nekdanja zvezna in deželna političarka Ana Blatnik, med gosti je tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Tri novice iz kulture

V Narodni in univerzitetni knjižnici so s prostovoljci in orodjem umetne inteligence pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela in tako vstopili v njemu posvečeno leto. Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je minulo leto obiskalo slabih 68.000 obiskovalcev, kar že presega število obiskov pred epidemijo. Za konec pa sledi še povabilo na koncert orgelskega cikla v Šentvidu pri Stični.

Tri novice iz kulture

V Narodni in univerzitetni knjižnici so s prostovoljci in orodjem umetne inteligence pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela in tako vstopili v njemu posvečeno leto. Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je minulo leto obiskalo slabih 68.000 obiskovalcev, kar že presega število obiskov pred epidemijo. Za konec pa sledi še povabilo na koncert orgelskega cikla v Šentvidu pri Stični.

Jože Bartolj

kulturaKosovelovo leto v NUKAjdaZavrtanik DrglinAleksander LorenčičLuka PosavecMuzej Ptuj OrmožOrgelski cikel Šentvid pri Stični