Tadej Sadar: Tudi jaz bi vas rad poslušal

Mi nismo pozabili - ne na človeka in ne na naše prijatelje.

27. 10. 2022
Tadej Sadar: Tudi jaz bi vas rad poslušal

Mi nismo pozabili - ne na človeka in ne na naše prijatelje.

Tadej Sadar

VEČ ...|27. 10. 2022
Tadej Sadar: Tudi jaz bi vas rad poslušal

Mi nismo pozabili - ne na človeka in ne na naše prijatelje.

Tadej Sadar

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?

Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?

Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?

Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?

komentar

Komentar Družina

Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?

Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?

VEČ ...|12. 2. 2026
Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?

Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?

Alojz Snoj

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?

Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo. 

Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?

Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo. 

komentar

Komentar Družina

Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?

Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo. 

VEČ ...|5. 2. 2026
Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?

Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo. 

Tadeja Petrovčič Jerina

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

komentar

Komentar Družina

s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

VEČ ...|29. 1. 2026
s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

s. Mojca Šimenc

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju

V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.

Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju

V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.

komentar

Komentar Družina

Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju

V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.

VEČ ...|22. 1. 2026
Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju

V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.

Andrej Saje

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?

Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.

dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?

Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.

komentar

Komentar Družina

dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?

Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.

VEČ ...|15. 1. 2026
dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?

Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.

dr. Bogdan Dolenc

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Zdravko Jakop: Človek nosi uro

»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«

Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.

 

Zdravko Jakop: Človek nosi uro

»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«

Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.

 

komentarčasminljivost

Komentar Družina

Zdravko Jakop: Človek nosi uro

»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«

Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.

 

VEČ ...|8. 1. 2026
Zdravko Jakop: Človek nosi uro

»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«

Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.

 

Zdravko Jakop

komentarčasminljivost

Komentar Družina

VEČ ... |
Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas

Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.

Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas

Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.

komentar

Komentar Družina

Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas

Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.

VEČ ...|18. 12. 2025
Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas

Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.

Božena Kutnar

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

komentar

Komentar Družina

Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

VEČ ...|11. 12. 2025
Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

Tone Rode

komentar

Komentar Družina

Komentar Družina

Komentar tednika Družina

Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Tone Rode

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Skrivnostne rdeče pikice in supermasivna črna luknja

Prvi petek v mesecu se posvečamo nočnemu nebu. Naša gosta sta bila doktorska študenta astrofizike z Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič in Jon Judež. V mednarodni raziskovalni skupini sta sodelovala pri odkritju supermasivne črne luknje v galaksiji, ki je nastala le 570 milijonov let po velikem poku. Gre za galaksijo CANUCS‑LRD‑z8.6 , ki je le ena izmed skrivnostnih »rdečih pikic« – izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij, posnetih s teleskopom James Webb.

Skrivnostne rdeče pikice in supermasivna črna luknja

Prvi petek v mesecu se posvečamo nočnemu nebu. Naša gosta sta bila doktorska študenta astrofizike z Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič in Jon Judež. V mednarodni raziskovalni skupini sta sodelovala pri odkritju supermasivne črne luknje v galaksiji, ki je nastala le 570 milijonov let po velikem poku. Gre za galaksijo CANUCS‑LRD‑z8.6 , ki je le ena izmed skrivnostnih »rdečih pikic« – izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij, posnetih s teleskopom James Webb.

Blaž Lesnik

vesoljezanimivosti nočnega nebaastrofizikaslovenska znanostčrna luknjaveliki pok

Naš gost

VEČ ... |
Prešernov nagrajenec Saša Mächtig

Dan pred slovenskim kulturnim praznikom bo Naš gost letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo arhitekt, industrijski oblikovalec in profesor Saša Mächtig, avtor legendarnega rdečega kioska K67. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem življenju in delu, o družinski zgodovini pa tudi o preživljanju praznika kulture, ki je za nas Slovence poseben dan.

Prešernov nagrajenec Saša Mächtig

Dan pred slovenskim kulturnim praznikom bo Naš gost letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo arhitekt, industrijski oblikovalec in profesor Saša Mächtig, avtor legendarnega rdečega kioska K67. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem življenju in delu, o družinski zgodovini pa tudi o preživljanju praznika kulture, ki je za nas Slovence poseben dan.

Radio Ognjišče

spominživljenjeSaša Mächtig

Pogovor o

VEČ ... |
Kako do zdravega zdravstvenega sistema?

Dotaknili smo se našega zdravstvenega sistema in tegob, ki jih imamo uporabniki zaradi pomanjkanja zdravnikov in posledično dolgih čakalnih vrst. Pogovarjali smo se z oftalmologom dr. Matejem Beltramom, infektologom dr. Federicom Potočnikom in zobozdravnikom dr. Krištofom Zevnikom.

Kako do zdravega zdravstvenega sistema?

Dotaknili smo se našega zdravstvenega sistema in tegob, ki jih imamo uporabniki zaradi pomanjkanja zdravnikov in posledično dolgih čakalnih vrst. Pogovarjali smo se z oftalmologom dr. Matejem Beltramom, infektologom dr. Federicom Potočnikom in zobozdravnikom dr. Krištofom Zevnikom.

Mateja Subotičanec

politikazdravstvodružba

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Sol in luč

VEČ ... |
Ob kulturnem prazniku.

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Z uvodom v svojo zbirko Madrigalov, nas bo iz 16. stoletja nagovoril Iacobus Gallus, ker pa oddaja želi nagovarjati s presežnim, smo izbrali knjigo z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja in prebrali pesmi Ketteja in Cankarja.

Ob kulturnem prazniku.

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Z uvodom v svojo zbirko Madrigalov, nas bo iz 16. stoletja nagovoril Iacobus Gallus, ker pa oddaja želi nagovarjati s presežnim, smo izbrali knjigo z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja in prebrali pesmi Ketteja in Cankarja.

Tadej Sadar

kulturaodnosiduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Arheološka izkopavanja na ljubljanskem gradu in Zbornik o slovenskih taboriščnikih

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

Arheološka izkopavanja na ljubljanskem gradu in Zbornik o slovenskih taboriščnikih

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

Jože Bartolj

kulturaMonika Kokalj KočevarMatej Drakslerarheološka izkopavanja Ljubljanski gradSlovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč

Življenje išče pot

VEČ ... |
Starši, ali veste, kaj in kje vaš otrok kupuje na spletu?

Tudi mladostniki so vedno bolj spletni kupci, ne poznajo pa še vseh nevarnosti in pasti spleta. Zato je naš gost, Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si,  ki poudarja, kako naj se starši o tem z njimi pogovarjajo in skupaj nakupujejo, če je potrebno.  Beseda je tekla tudi o »temnem spletu« in ponudbi portala pri ozaveščanju in izobraževanju mladih. 

Starši, ali veste, kaj in kje vaš otrok kupuje na spletu?

Tudi mladostniki so vedno bolj spletni kupci, ne poznajo pa še vseh nevarnosti in pasti spleta. Zato je naš gost, Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si,  ki poudarja, kako naj se starši o tem z njimi pogovarjajo in skupaj nakupujejo, če je potrebno.  Beseda je tekla tudi o »temnem spletu« in ponudbi portala pri ozaveščanju in izobraževanju mladih. 

s. Meta Potočnik

varnost na spletuizobraževanjetemni splet

Svetovalnica

VEČ ... |
Na vrtiljaku med svobodo in odgovornostjo

»Človek na vrtiljaku svobode in odgovornosti«, naslov 11. mednarodnega logoterapevtskega simpozija, je bil tudi osrednja nit pogovora z mag. Martinom Liscem. Znašli smo se v vrtoglavem vrtincu časa, razpeti med usodno danostjo in svobodo izbire, ki velja za temeljni dokaz človekove zmožnosti preseganja samega sebe. Prav iz globin notranje svobode lahko črpamo moč, da kljubujemo pogojenostim lastne narave in družbenih vplivov, tudi takrat, ko se to zdi nemogoče. Psihiater Viktor E. Frankl je kot pričevalec svojih odkritij skozi lastno trpljenje taboriščnika doumel silno moč, ki deluje zunaj vseh fizikalnih zakonov: odkrivanje smisla, zaradi katerega zmoremo premagati gravitacijsko silo obupa.

Na vrtiljaku med svobodo in odgovornostjo

»Človek na vrtiljaku svobode in odgovornosti«, naslov 11. mednarodnega logoterapevtskega simpozija, je bil tudi osrednja nit pogovora z mag. Martinom Liscem. Znašli smo se v vrtoglavem vrtincu časa, razpeti med usodno danostjo in svobodo izbire, ki velja za temeljni dokaz človekove zmožnosti preseganja samega sebe. Prav iz globin notranje svobode lahko črpamo moč, da kljubujemo pogojenostim lastne narave in družbenih vplivov, tudi takrat, ko se to zdi nemogoče. Psihiater Viktor E. Frankl je kot pričevalec svojih odkritij skozi lastno trpljenje taboriščnika doumel silno moč, ki deluje zunaj vseh fizikalnih zakonov: odkrivanje smisla, zaradi katerega zmoremo premagati gravitacijsko silo obupa.

Nataša Ličen

svetovanjezdravjeodnosivzgoja

Duhovna misel

VEČ ... |
Naj se srca ne vznemirjajo

“Mir vam zapuščam. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.” Jn 14,27 Jezusova stavka iz Janezovega Evangelija bi morali v teh nemirnih časih ...

Naj se srca ne vznemirjajo

“Mir vam zapuščam. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.” Jn 14,27 Jezusova stavka iz Janezovega Evangelija bi morali v teh nemirnih časih ...

Tadej Sadar

duhovnost