Ivan Štuhec: Spolna poljubnost
Eden od zadnjih posvetov, ki sem se ga udeležil
še kot profesor moralne teologije na Teološki
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od
avstrijskih mest. Med predavatelji je bil tudi
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami:
»Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke,
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da
je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki po-
jav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da
so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni
pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.
VEČ ...|15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost
Eden od zadnjih posvetov, ki sem se ga udeležil
še kot profesor moralne teologije na Teološki
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od
avstrijskih mest. Med predavatelji je bil tudi
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami:
»Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke,
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da
je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki po-
jav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da
so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni
pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.
Komentar Družina
VEČ ... |
Peter Tomažič: Vse se konča in začne z odnosi
Vsaka še tako težka stiska je lahko rešljiva, včasih traja leta, včasih se samo dovolj olajša, da z njo živimo, veliko pa se jih lahko zelo dobro razreši. In rešitev za rane iz odnosov in zasvojenosti so zopet samo dobri odnosi in dobre navade. Post je priložnost za korak k človeku, kot nas vabi letošnja preventivna akcija 40 dni brez alkohola.
Komentar Družina
Peter Tomažič: Vse se konča in začne z odnosi
Vsaka še tako težka stiska je lahko rešljiva, včasih traja leta, včasih se samo dovolj olajša, da z njo živimo, veliko pa se jih lahko zelo dobro razreši. In rešitev za rane iz odnosov in zasvojenosti so zopet samo dobri odnosi in dobre navade. Post je priložnost za korak k človeku, kot nas vabi letošnja preventivna akcija 40 dni brez alkohola.
VEČ ...|19. 2. 2026
Komentar Družina
VEČ ... |
Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?
Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?
Komentar Družina
Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?
Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?
VEČ ...|12. 2. 2026
Komentar Družina
VEČ ... |
Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?
Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo.
Komentar Družina
Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?
Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo.
VEČ ...|5. 2. 2026
Komentar Družina
VEČ ... |
s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega
Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.
Komentar Družina
s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega
Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.
VEČ ...|29. 1. 2026
Komentar Družina
VEČ ... |
Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju
V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.
Komentar Družina
Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju
V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.
VEČ ...|22. 1. 2026
Komentar Družina
VEČ ... |
dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?
Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.
Komentar Družina
dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?
Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.
VEČ ...|15. 1. 2026
Komentar Družina
VEČ ... |
Zdravko Jakop: Človek nosi uro
»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«
Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.
Komentar Družina
Zdravko Jakop: Človek nosi uro
»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«
Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.
VEČ ...|8. 1. 2026
Komentar Družina
VEČ ... |
Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas
Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.
Komentar Družina
Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas
Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.
VEČ ...|18. 12. 2025
Komentar Družina
Komentar tednika Družina
Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Priporočamo
|
Aktualno
Naš gost
VEČ ... |
dr. Jože Duhovnik
Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov.
Globine
VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku
Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Duhovna misel
VEČ ... |
Vsak kdor prosi, prejme
V svetem Pismu beremo, naj bomo kot otroci in človek bi pomislil, da lahko kot otroci prosimo za - naši starosti - primerno igračko. Seveda nam je nebeška spletna trgovina ne preskrbi, in lahko se zgodi, da ...
Kmetijska oddaja
VEČ ... |
Dognojevanje ozimin in setev jarin
V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste
Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Spominjamo se
VEČ ... |
Spominjamo se dne 26. 2.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zgodbe za otroke | Sveto pismo v zgodbah
VEČ ... |
Dvanajst posebnih prijateljev
Zgodba pripoveduje, kako je Jezus med vsemi svojimi prijatelji, in teh je bilo veliko, izbral dvanajst čisto posebnih prijateljev. Njegovih učencev. Nekatere je njegova izbira še posebej presenetila - le nad kom so bili tako začudeni? Prisluhnite!
Duhovna misel
VEČ ... |
Vsak kdor prosi, prejme
V svetem Pismu beremo, naj bomo kot otroci in človek bi pomislil, da lahko kot otroci prosimo za - naši starosti - primerno igračko. Seveda nam je nebeška spletna trgovina ne preskrbi, in lahko se zgodi, da ...
