Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

Ivan Štuhec

komentar

15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

Ivan Štuhec

VEČ ...|15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

Ivan Štuhec

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|18. 9. 2025
Klemen Kraševec (koordinator Stične mladih): Poglejmo gor

Teden mladih v Katoliški Cerkvi nas spodbuja k razmisleku o življenjskih situacijah mladih. Pri razumevanju položaja se moramo zavedati, da mladi kljub navideznemu mirovanju za zasloni, zaznamo v nekaj minutah toliko dražljajev, kot so jih pred leti v celem dnevu.

Klemen Kraševec (koordinator Stične mladih): Poglejmo gor

Teden mladih v Katoliški Cerkvi nas spodbuja k razmisleku o življenjskih situacijah mladih. Pri razumevanju položaja se moramo zavedati, da mladi kljub navideznemu mirovanju za zasloni, zaznamo v nekaj minutah toliko dražljajev, kot so jih pred leti v celem dnevu.

komentar

Komentar Družina

Klemen Kraševec (koordinator Stične mladih): Poglejmo gor

Teden mladih v Katoliški Cerkvi nas spodbuja k razmisleku o življenjskih situacijah mladih. Pri razumevanju položaja se moramo zavedati, da mladi kljub navideznemu mirovanju za zasloni, zaznamo v nekaj minutah toliko dražljajev, kot so jih pred leti v celem dnevu.

VEČ ...|18. 9. 2025
Klemen Kraševec (koordinator Stične mladih): Poglejmo gor

Teden mladih v Katoliški Cerkvi nas spodbuja k razmisleku o življenjskih situacijah mladih. Pri razumevanju položaja se moramo zavedati, da mladi kljub navideznemu mirovanju za zasloni, zaznamo v nekaj minutah toliko dražljajev, kot so jih pred leti v celem dnevu.

Klemen Kraševec (koordinator Stične mladih)

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|11. 9. 2025
s. Štefka Klemen: Kjer je ljubezen, tam je pot!

Mar Bog danes kliče manj, kot je klical nekoč? Ne! Problem je v odzivanju na klic: pri nas in mladih. Za prejem daru poklica Bog želi naše sodelovanje, zato ni vseeno, kako se na situacijo odzivamo.

s. Štefka Klemen: Kjer je ljubezen, tam je pot!

Mar Bog danes kliče manj, kot je klical nekoč? Ne! Problem je v odzivanju na klic: pri nas in mladih. Za prejem daru poklica Bog želi naše sodelovanje, zato ni vseeno, kako se na situacijo odzivamo.

komentar

Komentar Družina

s. Štefka Klemen: Kjer je ljubezen, tam je pot!

Mar Bog danes kliče manj, kot je klical nekoč? Ne! Problem je v odzivanju na klic: pri nas in mladih. Za prejem daru poklica Bog želi naše sodelovanje, zato ni vseeno, kako se na situacijo odzivamo.

VEČ ...|11. 9. 2025
s. Štefka Klemen: Kjer je ljubezen, tam je pot!

Mar Bog danes kliče manj, kot je klical nekoč? Ne! Problem je v odzivanju na klic: pri nas in mladih. Za prejem daru poklica Bog želi naše sodelovanje, zato ni vseeno, kako se na situacijo odzivamo.

s. Štefka Klemen

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|4. 9. 2025
Manj je več

Znani nemški filozof in sociolog Hartmut Rosa se ukvarja s podrobno analizo družbenega pospeševanja in doživljanja časa danes. Ugotavlja, da kot družba nenehno stopnjujemo ritem na mnogih področjih bivanja. Avtor kometnarja se sprašuje, kako izstopiti iz vedno hitreje vrtečih krogov in se ustaviti in se znova približati sebi, drugim, stvarstvu in Stvarniku.

Manj je več

Znani nemški filozof in sociolog Hartmut Rosa se ukvarja s podrobno analizo družbenega pospeševanja in doživljanja časa danes. Ugotavlja, da kot družba nenehno stopnjujemo ritem na mnogih področjih bivanja. Avtor kometnarja se sprašuje, kako izstopiti iz vedno hitreje vrtečih krogov in se ustaviti in se znova približati sebi, drugim, stvarstvu in Stvarniku.

komentar

Komentar Družina

Manj je več

Znani nemški filozof in sociolog Hartmut Rosa se ukvarja s podrobno analizo družbenega pospeševanja in doživljanja časa danes. Ugotavlja, da kot družba nenehno stopnjujemo ritem na mnogih področjih bivanja. Avtor kometnarja se sprašuje, kako izstopiti iz vedno hitreje vrtečih krogov in se ustaviti in se znova približati sebi, drugim, stvarstvu in Stvarniku.

VEČ ...|4. 9. 2025
Manj je več

Znani nemški filozof in sociolog Hartmut Rosa se ukvarja s podrobno analizo družbenega pospeševanja in doživljanja časa danes. Ugotavlja, da kot družba nenehno stopnjujemo ritem na mnogih področjih bivanja. Avtor kometnarja se sprašuje, kako izstopiti iz vedno hitreje vrtečih krogov in se ustaviti in se znova približati sebi, drugim, stvarstvu in Stvarniku.

Marko Pavlič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|28. 8. 2025
Nada Zupančič: Krivi so učitelji

Avtorica se sprašuje, zakaj otrok šola kmalu po začetnem zagonu ne veseli več. So res vsega krivi učitelji, kot dostikrat slišimo? Pa naredimo svojo (domačo) nalogo tudi starši? K dobremu počutju v šoli močno pripomore tudi razpoloženje med sošolci. Avtorica med drugim poudari: Smo bitja odnosov in otrok se bo šole veselil, če bo čutil, da je v njej sprejet, slišan in spoštovan. 

Nada Zupančič: Krivi so učitelji

Avtorica se sprašuje, zakaj otrok šola kmalu po začetnem zagonu ne veseli več. So res vsega krivi učitelji, kot dostikrat slišimo? Pa naredimo svojo (domačo) nalogo tudi starši? K dobremu počutju v šoli močno pripomore tudi razpoloženje med sošolci. Avtorica med drugim poudari: Smo bitja odnosov in otrok se bo šole veselil, če bo čutil, da je v njej sprejet, slišan in spoštovan. 

komentar

Komentar Družina

Nada Zupančič: Krivi so učitelji

Avtorica se sprašuje, zakaj otrok šola kmalu po začetnem zagonu ne veseli več. So res vsega krivi učitelji, kot dostikrat slišimo? Pa naredimo svojo (domačo) nalogo tudi starši? K dobremu počutju v šoli močno pripomore tudi razpoloženje med sošolci. Avtorica med drugim poudari: Smo bitja odnosov in otrok se bo šole veselil, če bo čutil, da je v njej sprejet, slišan in spoštovan. 

VEČ ...|28. 8. 2025
Nada Zupančič: Krivi so učitelji

Avtorica se sprašuje, zakaj otrok šola kmalu po začetnem zagonu ne veseli več. So res vsega krivi učitelji, kot dostikrat slišimo? Pa naredimo svojo (domačo) nalogo tudi starši? K dobremu počutju v šoli močno pripomore tudi razpoloženje med sošolci. Avtorica med drugim poudari: Smo bitja odnosov in otrok se bo šole veselil, če bo čutil, da je v njej sprejet, slišan in spoštovan. 

Nada Zupančič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|21. 8. 2025
Raje pred strelski vod

Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo usmrtitve? Na voljo je imel namreč še dve drugi možnosti. 


 

Raje pred strelski vod

Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo usmrtitve? Na voljo je imel namreč še dve drugi možnosti. 


 

komentar

Komentar Družina

Raje pred strelski vod

Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo usmrtitve? Na voljo je imel namreč še dve drugi možnosti. 


 

VEČ ...|21. 8. 2025
Raje pred strelski vod

Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo usmrtitve? Na voljo je imel namreč še dve drugi možnosti. 


 

Bogomir Štefanič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|14. 8. 2025
Ana Pavec: Žena, prizemljena in povzdignjena nad oblake

Kako praznik doživlja oseba, ki ji je bila dana milost, da so doslej vse župnije, kjer je živela, posvečene njej, Mariji Vnebovzeti? Ali Marijo doživlja kot povzdignjeno med angele nad oblake ali kot dekle, žensko, mati, na katero se lahko obrne v svojih zemeljskih skrbeh in težavah? Zakaj jo pri maši na veliki šmaren praviloma skoraj nikoli ne prevevajo neki vzvišeni občutki, vznesenost ali kaj podobnega?

Ana Pavec: Žena, prizemljena in povzdignjena nad oblake

Kako praznik doživlja oseba, ki ji je bila dana milost, da so doslej vse župnije, kjer je živela, posvečene njej, Mariji Vnebovzeti? Ali Marijo doživlja kot povzdignjeno med angele nad oblake ali kot dekle, žensko, mati, na katero se lahko obrne v svojih zemeljskih skrbeh in težavah? Zakaj jo pri maši na veliki šmaren praviloma skoraj nikoli ne prevevajo neki vzvišeni občutki, vznesenost ali kaj podobnega?

komentar

Komentar Družina

Ana Pavec: Žena, prizemljena in povzdignjena nad oblake

Kako praznik doživlja oseba, ki ji je bila dana milost, da so doslej vse župnije, kjer je živela, posvečene njej, Mariji Vnebovzeti? Ali Marijo doživlja kot povzdignjeno med angele nad oblake ali kot dekle, žensko, mati, na katero se lahko obrne v svojih zemeljskih skrbeh in težavah? Zakaj jo pri maši na veliki šmaren praviloma skoraj nikoli ne prevevajo neki vzvišeni občutki, vznesenost ali kaj podobnega?

VEČ ...|14. 8. 2025
Ana Pavec: Žena, prizemljena in povzdignjena nad oblake

Kako praznik doživlja oseba, ki ji je bila dana milost, da so doslej vse župnije, kjer je živela, posvečene njej, Mariji Vnebovzeti? Ali Marijo doživlja kot povzdignjeno med angele nad oblake ali kot dekle, žensko, mati, na katero se lahko obrne v svojih zemeljskih skrbeh in težavah? Zakaj jo pri maši na veliki šmaren praviloma skoraj nikoli ne prevevajo neki vzvišeni občutki, vznesenost ali kaj podobnega?

Ana Pavec Družina

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|7. 8. 2025
Erika Jazbar: Pri nas pa tega ne!

Erika Jazbar: Pri nas pa tega ne!

komentar

Komentar Družina

Erika Jazbar: Pri nas pa tega ne!
VEČ ...|7. 8. 2025
Erika Jazbar: Pri nas pa tega ne!

Erika Jazbar

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|31. 7. 2025
Jaro Kneževič: Premeščen

Res je da ni vsak duhovnik vsem pisan na kožo…

Jaro Kneževič: Premeščen

Res je da ni vsak duhovnik vsem pisan na kožo…

komentar

Komentar Družina

Jaro Kneževič: Premeščen

Res je da ni vsak duhovnik vsem pisan na kožo…

VEČ ...|31. 7. 2025
Jaro Kneževič: Premeščen

Res je da ni vsak duhovnik vsem pisan na kožo…

Jaro Kneževič

komentar

Komentar Družina

Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Jaro Kneževič

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|14. 9. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože DežmanKomunistični strah v gatahhomo sovieticus slovenicusali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini

Duhovna misel

VEČ ...|18. 9. 2025
Pristopiti - sodelovati

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pristopiti - sodelovati

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|13. 9. 2025
Škof dr. Janez Kozinc

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Škof dr. Janez Kozinc

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|12. 9. 2025
Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|12. 9. 2025
Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

Blaž Lesnik

planinski pogovoriizletPrimorskaKrasrujnaravaplaninski vodnik

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|19. 9. 2025
Je treba lisičke popariti?

Poslušalka je vprašala, če je treba lisičke pred uporabo popariti. Sestra Nikolina odgovarja, da če jih bo uporabila za juho, je dovolj, če so očiščene. Tako bodo ohranile vso aromo. Gobe očistimo že v gozdu, doma jih temeljito pregledamo in s čopičem odstranimo še kakšno iglico ... Po potrebi jih splaknemo z vodo, nikar pa gobe namakati v vodi.  

Je treba lisičke popariti?

Poslušalka je vprašala, če je treba lisičke pred uporabo popariti. Sestra Nikolina odgovarja, da če jih bo uporabila za juho, je dovolj, če so očiščene. Tako bodo ohranile vso aromo. Gobe očistimo že v gozdu, doma jih temeljito pregledamo in s čopičem odstranimo še kakšno iglico ... Po potrebi jih splaknemo z vodo, nikar pa gobe namakati v vodi.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ...|18. 9. 2025
Pot do Resnice, 6. del

Roman Pot do Resnice vsebuje skroj vse prelomnice v življenju človeka, v tem primeru glavne junakinje Ane. Poroka je ena takih stvari. Kako se je končalo?

Pot do Resnice, 6. del

Roman Pot do Resnice vsebuje skroj vse prelomnice v življenju človeka, v tem primeru glavne junakinje Ane. Poroka je ena takih stvari. Kako se je končalo?

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|18. 9. 2025
Irena Kohont, Drafi Deutscher, Ricchi e Poveri, Joe Cocker

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini:
0:01:24_Irena Kohont - Španski Harlem  
0:04:50_Sylvie Vartan - Je Chante Encore Lamour  
0:08:12_EURYTHMICS - MIRACLE OF LOVE  
0:14:00_Janko Ropret – Ne priznam  
0:17:23_Drafi Deutscher - Marmor, Stein und Eisen bricht  
0:22:35_Roboti - Mramor, Kamen I Željezo  
0:25:51_PRIZMA - OD ENIH DO TREH  
0:28:32_RICCHI E POVERI - CANZONE D` AMORE  
0:32:48_JOE COCKER - WHEN THE NIGHT COMES 
0:37:34_PRELOM - NAD SRCEM TVOJIM SIJE SONCE  
0:42:07_ZDRAVKO ČOLIĆ - JEDNA ZIMA S KRISTINOM  
0:47:18_DEMIS ROUSSOS - LOVELY LADY OF ARCADIA 
0:51:24_ROBIN GIBB - SAVED BY THE BELL  
0:55:20_KAMELEONI - SJAJ IZGUBLJENE LJUBAVI  
0:58:48_MARTA ZORE - LE S TEBOJ  
1:02:55_Gianni Pettenati - Caldo Caldo  
1:07:57_Rani Mraz - Panonski mornar  
1:10:36_HARRY BELAFONTE - THE BANANA BOAT SONG(DAY-O)  
1:13:48_SIMON & GARFUNKEL - EL CONDOR PASA  
1:17:10_Pussycat - Mississippi  
1:22:06_Vajta - Leila  
1:26:12_PEPEL IN KRI - ENAKONOČJE  

Irena Kohont, Drafi Deutscher, Ricchi e Poveri, Joe Cocker

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini:
0:01:24_Irena Kohont - Španski Harlem  
0:04:50_Sylvie Vartan - Je Chante Encore Lamour  
0:08:12_EURYTHMICS - MIRACLE OF LOVE  
0:14:00_Janko Ropret – Ne priznam  
0:17:23_Drafi Deutscher - Marmor, Stein und Eisen bricht  
0:22:35_Roboti - Mramor, Kamen I Željezo  
0:25:51_PRIZMA - OD ENIH DO TREH  
0:28:32_RICCHI E POVERI - CANZONE D` AMORE  
0:32:48_JOE COCKER - WHEN THE NIGHT COMES 
0:37:34_PRELOM - NAD SRCEM TVOJIM SIJE SONCE  
0:42:07_ZDRAVKO ČOLIĆ - JEDNA ZIMA S KRISTINOM  
0:47:18_DEMIS ROUSSOS - LOVELY LADY OF ARCADIA 
0:51:24_ROBIN GIBB - SAVED BY THE BELL  
0:55:20_KAMELEONI - SJAJ IZGUBLJENE LJUBAVI  
0:58:48_MARTA ZORE - LE S TEBOJ  
1:02:55_Gianni Pettenati - Caldo Caldo  
1:07:57_Rani Mraz - Panonski mornar  
1:10:36_HARRY BELAFONTE - THE BANANA BOAT SONG(DAY-O)  
1:13:48_SIMON & GARFUNKEL - EL CONDOR PASA  
1:17:10_Pussycat - Mississippi  
1:22:06_Vajta - Leila  
1:26:12_PEPEL IN KRI - ENAKONOČJE  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|18. 9. 2025
Če je knjiga vredna, da jo preberemo, je vredna nakupa

Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru. 

Če je knjiga vredna, da jo preberemo, je vredna nakupa

Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru. 

Nataša Ličen

kulturadružbapogovor