Ivan Štuhec: Spolna poljubnost
Eden od zadnjih posvetov, ki sem se ga udeležil
še kot profesor moralne teologije na Teološki
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od
avstrijskih mest. Med predavatelji je bil tudi
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami:
»Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke,
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da
je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki po-
jav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da
so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni
pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.
15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost
Eden od zadnjih posvetov, ki sem se ga udeležil
še kot profesor moralne teologije na Teološki
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od
avstrijskih mest. Med predavatelji je bil tudi
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami:
»Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke,
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da
je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki po-
jav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da
so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni
pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.
VEČ ...|15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost
Eden od zadnjih posvetov, ki sem se ga udeležil
še kot profesor moralne teologije na Teološki
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od
avstrijskih mest. Med predavatelji je bil tudi
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami:
»Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke,
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da
je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki po-
jav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da
so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni
pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.
Komentar Družina
VEČ ... |
Peter Tomažič: Korak za korakom
Sodelavci Karitas ne obupamo, ker tudi Bog ne obupa. V mnogih primerih lahko pomagata preprosta beseda in bližina, v drugih strokovna podpora, v najtežjih primerih pa lahko pomaga samo Bog. Sodelavci Karitas to ne samo verjamemo, ampak mnogokrat tudi občutimo. Res smo hvaležni za našo vero.
Komentar Družina
Peter Tomažič: Korak za korakom
Sodelavci Karitas ne obupamo, ker tudi Bog ne obupa. V mnogih primerih lahko pomagata preprosta beseda in bližina, v drugih strokovna podpora, v najtežjih primerih pa lahko pomaga samo Bog. Sodelavci Karitas to ne samo verjamemo, ampak mnogokrat tudi občutimo. Res smo hvaležni za našo vero.
VEČ ...|20. 11. 2025
Komentar Družina
VEČ ... |
Peter Stumpf: Slovenski mrtvaški ples ...
Smrt pride sama po sebi. Ni treba strupa ali drugih nehumanih pripomočkov. Boljši so sveti zakramenti in blagoslov Marije Pomočnice. Oni nas zagotovo spravijo v nebesa.
Komentar Družina
Peter Stumpf: Slovenski mrtvaški ples ...
Smrt pride sama po sebi. Ni treba strupa ali drugih nehumanih pripomočkov. Boljši so sveti zakramenti in blagoslov Marije Pomočnice. Oni nas zagotovo spravijo v nebesa.
VEČ ...|13. 11. 2025
Komentar Družina
VEČ ... |
Bogomir Štefanič: Molitev za srečno zadnjo uro
Pri novinarskem delu sem v dobrih treh desetletjih videl in slišal marsikaj, tako da me stvari skorajda več ne presenečajo, a moram iskreno priznati, da sem se pri neki razpravi pred skoraj šestimi leti vendarle znašel v položaju, ko so mi od začudenega presenečanja oči skoraj padle iz jamic. Bilo je decembra 2019 v Zavodu sv. Stanislava, kjer so dijaki tamkajšnje klasične gimnazije priredili pogovor o že takrat zelo vroči tematiki – evtanaziji …
Komentar Družina
Bogomir Štefanič: Molitev za srečno zadnjo uro
Pri novinarskem delu sem v dobrih treh desetletjih videl in slišal marsikaj, tako da me stvari skorajda več ne presenečajo, a moram iskreno priznati, da sem se pri neki razpravi pred skoraj šestimi leti vendarle znašel v položaju, ko so mi od začudenega presenečanja oči skoraj padle iz jamic. Bilo je decembra 2019 v Zavodu sv. Stanislava, kjer so dijaki tamkajšnje klasične gimnazije priredili pogovor o že takrat zelo vroči tematiki – evtanaziji …
VEČ ...|6. 11. 2025
Komentar Družina
VEČ ... |
Tadeja Petrovčič Jerina: Prižgimo luč, ljudje
Človeka vredno slovo ne pritiče le mrtvim; dostojno slovo kot potrditev lastne človeškosti potrebujemo vsi še živeči.
Komentar Družina
Tadeja Petrovčič Jerina: Prižgimo luč, ljudje
Človeka vredno slovo ne pritiče le mrtvim; dostojno slovo kot potrditev lastne človeškosti potrebujemo vsi še živeči.
VEČ ...|30. 10. 2025
Komentar Družina
VEČ ... |
Andrej Saje: Po njihovih sadovih jih boste spoznali
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so predlagatelji predstavili kot izraz sočutja in svobode, a v resnici pomeni globok preobrat v razumevanju človeka, prava in medicine. Gre za kulturni prelom – od kulture življenja h kulturi smrti.
Komentar Družina
Andrej Saje: Po njihovih sadovih jih boste spoznali
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so predlagatelji predstavili kot izraz sočutja in svobode, a v resnici pomeni globok preobrat v razumevanju človeka, prava in medicine. Gre za kulturni prelom – od kulture življenja h kulturi smrti.
VEČ ...|23. 10. 2025
Komentar Družina
VEČ ... |
Janko Pirc: Koliko sami oznanjamo
Vedno sem rad podpiral misijonske dobrodelne akcije. Odkar pa delam za misijone, povsem na novo spoznavam kompleksnost misijonskega sveta in njegove izzive. V svojih glavah nosimo različne podobe o misijonih, ki nihajo od romantičnih predstav do strogih stališč.
Komentar Družina
Janko Pirc: Koliko sami oznanjamo
Vedno sem rad podpiral misijonske dobrodelne akcije. Odkar pa delam za misijone, povsem na novo spoznavam kompleksnost misijonskega sveta in njegove izzive. V svojih glavah nosimo različne podobe o misijonih, ki nihajo od romantičnih predstav do strogih stališč.
VEČ ...|16. 10. 2025
Komentar Družina
VEČ ... |
Aleš Primc: Boj za življenje je boj med dobrim in zlim
Komentar Aleša Primca v tedniku Družina je obravnaval nasprotovanje predlogu zakona, ki bi omogočil zastrupljanje bolnikov. Poudaril je, da gre za duhovni boj med dobrim in zlim ter izpostavil pomen molitve in organizacije molitvenih verig. Z več kot 46.000 zbranimi podpisi je bil izpolnjen pogoj za razpis referenduma. Primc je opozoril na nevarnosti zakona, ki po njegovem mnenju uvaja zastrupitev kot najcenejšo zdravstveno storitev in bolnike obravnava kot strošek. Primerjal je zakonodajo z nacističnimi praksami in pozval k množični udeležbi na referendumu, da se zakon zavrne ter zaščiti bolnike in njihove bližnje.
Komentar Družina
Aleš Primc: Boj za življenje je boj med dobrim in zlim
Komentar Aleša Primca v tedniku Družina je obravnaval nasprotovanje predlogu zakona, ki bi omogočil zastrupljanje bolnikov. Poudaril je, da gre za duhovni boj med dobrim in zlim ter izpostavil pomen molitve in organizacije molitvenih verig. Z več kot 46.000 zbranimi podpisi je bil izpolnjen pogoj za razpis referenduma. Primc je opozoril na nevarnosti zakona, ki po njegovem mnenju uvaja zastrupitev kot najcenejšo zdravstveno storitev in bolnike obravnava kot strošek. Primerjal je zakonodajo z nacističnimi praksami in pozval k množični udeležbi na referendumu, da se zakon zavrne ter zaščiti bolnike in njihove bližnje.
VEČ ...|9. 10. 2025
Komentar Družina
VEČ ... |
To ni čas za pasivnost
Včasih so pomembne odločitve položene v roke posameznikov ene generacije in zaznamujejo narod naslednje generacije. Danes smo slovenski volilci in slovenski kristjani pred tako odločitvijo. V času razpisa za referendum o zakonu, ki uvaja možnost zastrupitve bolnikov kot novo zdravstveno storitev k oddaji podpisa poziva Tadej Strehovec.
Komentar Družina
To ni čas za pasivnost
Včasih so pomembne odločitve položene v roke posameznikov ene generacije in zaznamujejo narod naslednje generacije. Danes smo slovenski volilci in slovenski kristjani pred tako odločitvijo. V času razpisa za referendum o zakonu, ki uvaja možnost zastrupitve bolnikov kot novo zdravstveno storitev k oddaji podpisa poziva Tadej Strehovec.
VEČ ...|2. 10. 2025
Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Priporočamo
|
Aktualno
Komentar tedna
VEČ ... |
Helena Jaklitsch: Referendum? Kakšen referendum?
Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.
Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.
Za življenje
VEČ ... |
Praznični dnevi
Zakonca Miha in Carmen Ruparčič sta govorila o družinski pripravi na praznične dni.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
Jesenski festival v Clevelandu
V župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu so imeli v nedeljo tradicionalni jesenski festival. Po dopoldanski maši so po poročanju župnijskega biltena odprli vrata župnijske dvorane. Na voljo je bila raznovrstna hrana, rojaki so se lahko preskusili v igrah na srečo ali sodelovali pri žrebanju 40 šunk in 40 puranov. Oltarno društvo je organiziralo prodajo peciva in pripravilo žrebanje košaric. Župnijska dvorana je bila do šestih zvečer napolnjena z energijo in navdušenjem župljanov, nekdanjih župljanov in prijateljev župnije, ki letos praznuje 120-letnico. Izkupiček bo namenjen načrtovani obnovi stranišč in dveh učilnic v prvem nadstropju šole za izobraževanje odraslih in sestanke. Rojaki v Clevelandu, tako pri Mariji Vnebovzeti kot pri Svetem Vidu, pa se že pripravljajo na četrtkov zahvalni dan, ko se bodo pri mašah spomnili tudi vseh pokojnih župnijskih dobrotnikov.
Pogovor o
VEČ ... |
Pasti asistiranega samomora
Župnija Ljubljana–Šentvid in Radio Ognjišče sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila javno radijsko oddajo. Na njej so o pasteh asistiranega samomora spregovorili dolgoletna delavka Hospica Tatjana Fink, profesor ustavnega prava dr. Jernej Letnar Černič, profesor pediatrije in medicinske etike dr. Urh Grošelj ter duhovnik in profesor duhovne teologije p. Ivan Platovnjak. Posnetku pogovora ste lahko prisluhnili v oddaji.
Naš gost
VEČ ... |
Roman Gašperin
Roman Gašperin je zanimiv gospod. Čeprav ga krasi srebro v laseh, iz njegovih oči sijeta zvedavost in tudi nekakšna navihanost. Prav taka, kot jo beremo v štirih, doslej izdanih, knjigah Enci benci na kamenci. Je zbiratelj in avtor omenjenih knjig. V času služenja vojaškega roka so nastajala pisma, ki sta jih z ženo Bredo zbrala in izdala knjigo, resnično ljubezensko zgodbo v pismih, z naslovom Živim od tvojih besed. Začetki življenja so bili skromni, danes zagotovo lahko pove, da živi bogato in polno življenje.
Duhovna misel
VEČ ... |
Sveti mož in izgubljeni popotniki
Sveti mož je romal na sveti kraj. Potovanje je bilo težko. Ko je hodil skozi goščavo, se je izgubil. Dolgo se je mučil, da bi našel pot iz ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Za nasmeh
VEČ ... |
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič