Ivan Štuhec: Spolna poljubnost
Eden od zadnjih posvetov, ki sem se ga udeležil
še kot profesor moralne teologije na Teološki
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od
avstrijskih mest. Med predavatelji je bil tudi
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami:
»Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke,
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da
je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki po-
jav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da
so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni
pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.
15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost
Eden od zadnjih posvetov, ki sem se ga udeležil
še kot profesor moralne teologije na Teološki
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od
avstrijskih mest. Med predavatelji je bil tudi
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami:
»Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke,
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da
je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki po-
jav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da
so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni
pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.
VEČ ...|15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost
Eden od zadnjih posvetov, ki sem se ga udeležil
še kot profesor moralne teologije na Teološki
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od
avstrijskih mest. Med predavatelji je bil tudi
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami:
»Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke,
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da
je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki po-
jav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da
so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni
pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.
Komentar Družina
VEČ ...|30. 3. 2023
Bogdan Vidmar: Veter v jadra naših duš
Avtor opiše romanje bralcev in sodelavcev časnika Družina v Medžugorje. Sprašuje se kaj je vloga medijev. Je to delitev, ali naj bi mediji s svojim pisanjem pomagali človeku priti v stik samim s seboj. Sprašuje se tudi o odnosih med sodelavci znotraj Družine in drugih podjetjih. So res krščanskih?
Komentar Družina
Bogdan Vidmar: Veter v jadra naših duš
Avtor opiše romanje bralcev in sodelavcev časnika Družina v Medžugorje. Sprašuje se kaj je vloga medijev. Je to delitev, ali naj bi mediji s svojim pisanjem pomagali človeku priti v stik samim s seboj. Sprašuje se tudi o odnosih med sodelavci znotraj Družine in drugih podjetjih. So res krščanskih?
VEČ ...|30. 3. 2023
Komentar Družina
VEČ ...|23. 3. 2023
Si že dokončala doktorat?
Mir se začne, ko si pomirjen s svojo človeško naravo, s svojo moškostjo in ženskostjo.
Komentar Družina
Si že dokončala doktorat?
Mir se začne, ko si pomirjen s svojo človeško naravo, s svojo moškostjo in ženskostjo.
VEČ ...|23. 3. 2023
Komentar Družina
VEČ ...|16. 3. 2023
Tomaž Ovsenik: Kako biti sveti Jožef?
Avtor se primerja s skrbnikom Božjega sina in ugotavlja, da je med njima veliko razlik. Tri lastnosti, ki jih je imel sv. Jožef, bi imel rad tudi avtor sam. Te so: poslušnost, predanost in pokončnost. Ob koncu sv. Jožefa zaprosi naj se mu kaj oglasi in naj ne bo tako redkobeseden, saj mu pogovor z njim vedno pomaga naravnati kompas.
Komentar Družina
Tomaž Ovsenik: Kako biti sveti Jožef?
Avtor se primerja s skrbnikom Božjega sina in ugotavlja, da je med njima veliko razlik. Tri lastnosti, ki jih je imel sv. Jožef, bi imel rad tudi avtor sam. Te so: poslušnost, predanost in pokončnost. Ob koncu sv. Jožefa zaprosi naj se mu kaj oglasi in naj ne bo tako redkobeseden, saj mu pogovor z njim vedno pomaga naravnati kompas.
VEČ ...|16. 3. 2023
Komentar Družina
VEČ ...|9. 3. 2023
Janez Porenta: Planiške zmage
Športniki so nepopravljivi promotorji kolegialnosti, tovarištva, solidarnosti.
Komentar Družina
Janez Porenta: Planiške zmage
Športniki so nepopravljivi promotorji kolegialnosti, tovarištva, solidarnosti.
VEČ ...|9. 3. 2023
Komentar Družina
VEČ ...|2. 3. 2023
Jožica Ličen: Križev pot človeštva
Koliko mater prav danes objokuje svoje mrtve sinove in se sprašuje, kje, kdaj in zakaj?
Komentar Družina
Jožica Ličen: Križev pot človeštva
Koliko mater prav danes objokuje svoje mrtve sinove in se sprašuje, kje, kdaj in zakaj?
VEČ ...|2. 3. 2023
Komentar Družina
VEČ ...|23. 2. 2023
Peter Tomažič: Vsaj za milimeter
Neverjetno, koliko napora smo pripravljeni vložiti, samo da se ne bi srečali s samim seboj.
Komentar Družina
Peter Tomažič: Vsaj za milimeter
Neverjetno, koliko napora smo pripravljeni vložiti, samo da se ne bi srečali s samim seboj.
VEČ ...|23. 2. 2023
Komentar Družina
VEČ ...|16. 2. 2023
Igor Bahovec: Popoldne krščanstva v Evropi
Mnogi, ki smo bili tam, smo srečanje izkusili kot znamenje upanja, da je Cerkev resno stopila v proces prenove.
Komentar Družina
Igor Bahovec: Popoldne krščanstva v Evropi
Mnogi, ki smo bili tam, smo srečanje izkusili kot znamenje upanja, da je Cerkev resno stopila v proces prenove.
VEČ ...|16. 2. 2023
Komentar Družina
VEČ ...|9. 2. 2023
p. Edvard Kovač: Kultura, ki združuje tudi nezdružljivo
Ob Prešernovem dnevu se vsi zavemo, kolikšnega pomena je kultura za naše preživetje, kako sta pesem in roman veliko več kot okrasek.
Komentar Družina
p. Edvard Kovač: Kultura, ki združuje tudi nezdružljivo
Ob Prešernovem dnevu se vsi zavemo, kolikšnega pomena je kultura za naše preživetje, kako sta pesem in roman veliko več kot okrasek.
VEČ ...|9. 2. 2023
Priporočamo
|
Aktualno
Dogodki
VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Zgodbe za otroke
VEČ ...|29. 3. 2023
Čas za spanje
Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini
V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|26. 3. 2023
O protestu kmetov in okoljskem izsiljevanju
V petek so kmetje, z mirnim protestom, ki se je ob 13.00 odvijal po celi Sloveniji, oblast opomnili, da je nepreklicno konec časa, ko so z izsiljevanjem v postopkih sprejemanja zakonodaje kmetijstvo postavili pred zid zahtev, ki onemogočajo kmetovanje, pridelavo hrane in preživetje njihovih družin.
Svetovalnica
VEČ ...|31. 3. 2023
Tomaž Erzar o odpuščanju
Odpuščanje se začne, ko se ob neprijetnem, krivičnem, kar smo bolečega doživeli ali nas je doletelo, odpremo tudi dobremu, ki ni odvisno od naše volje in naših prizadevanj, ampak prihaja k nam po dobrih ljudeh. O odpuščanju v družini smo govorili z dr. Tomažem Erzarjem.
Radijski misijon 2023
VEČ ...|31. 3. 2023
6. dan: Misijonski pogovor – Družina, kraj sprave in odpuščanja.
V družini so odnosi najbolj osnovni. Tam se uresničuje Božja zamisel o človeku, zato je zelo ranljiva in na udaru zla. Kako živeti, da bomo kot družine pričevali v današnjem zmedenem svetu, hitrega tempa, nenehnih sprememb, razpršene misli tudi zaradi mnogih novic in pametnih naprav, ki so nam vedno na dosegu roke?
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|31. 3. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 3.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
VEČ ...|31. 3. 2023
Angel posta
Ne morem skriti pred teboj, pa saj vem, da veš: nisva ravno najboljša …
Kulturni utrinki
VEČ ...|31. 3. 2023
Duhovna poezija pesnikov na drugi strani iz antologije Brez križa in imena
Komentar tedna
VEČ ...|31. 3. 2023
Lure Levart: Kako je lep ta naš »narobe svet«
Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.
Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart.