Is podcast
Druge od treh letošnjih rednih volitev so za nami. Pričakovano je zmagala kandidatka s podporo levega političnega zaledja, a nepričakovano tesno pred kandidatom v zadnjih dveh letih tako očrnjene desnosredinske opcije, četudi jo je zastopal zmerni in od domače politike odmaknjeni bivši zunanji minister Anže Logar. Če bi še pred pol leta kdo javno razglašal, da bo predsedniški kandidat SDS-a po državnozborskem porazu nekaj mesecev kasneje za kandidatko s podporo Milana Kučana in Roberta Goloba zaostal za borih 70 tisoč glasov (v odstotkih 46:54), bi se mu najbrž vsi smejali in si mislili: »Ta pa o politiki res nima pojma«.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Druge od treh letošnjih rednih volitev so za nami. Pričakovano je zmagala kandidatka s podporo levega političnega zaledja, a nepričakovano tesno pred kandidatom v zadnjih dveh letih tako očrnjene desnosredinske opcije, četudi jo je zastopal zmerni in od domače politike odmaknjeni bivši zunanji minister Anže Logar. Če bi še pred pol leta kdo javno razglašal, da bo predsedniški kandidat SDS-a po državnozborskem porazu nekaj mesecev kasneje za kandidatko s podporo Milana Kučana in Roberta Goloba zaostal za borih 70 tisoč glasov (v odstotkih 46:54), bi se mu najbrž vsi smejali in si mislili: »Ta pa o politiki res nima pojma«.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Druge od treh letošnjih rednih volitev so za nami. Pričakovano je zmagala kandidatka s podporo levega političnega zaledja, a nepričakovano tesno pred kandidatom v zadnjih dveh letih tako očrnjene desnosredinske opcije, četudi jo je zastopal zmerni in od domače politike odmaknjeni bivši zunanji minister Anže Logar. Če bi še pred pol leta kdo javno razglašal, da bo predsedniški kandidat SDS-a po državnozborskem porazu nekaj mesecev kasneje za kandidatko s podporo Milana Kučana in Roberta Goloba zaostal za borih 70 tisoč glasov (v odstotkih 46:54), bi se mu najbrž vsi smejali in si mislili: »Ta pa o politiki res nima pojma«.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Pretekli teden smo s profesorji Škofijske gimnazije Vipava razmišljali o vprašanju identitete v našem svetu, identitete katoliške šole in na njej zaposlenih vzgojnih delavcev. Morda bo predavanje na to temo, ki postaja posebej aktualna v času pred informativnimi dnevi in vpisom novih dijakov, zanimivo tudi za bralce Domovine.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Pretekli teden smo s profesorji Škofijske gimnazije Vipava razmišljali o vprašanju identitete v našem svetu, identitete katoliške šole in na njej zaposlenih vzgojnih delavcev. Morda bo predavanje na to temo, ki postaja posebej aktualna v času pred informativnimi dnevi in vpisom novih dijakov, zanimivo tudi za bralce Domovine.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Minister za Zdravje si je vzel skoraj četrtino mandata, da je analiziral stanje v slovenskem zdravstvu. Sprva sem mislil, da bodo delo temeljito opravili in bo neizbežno pripeljalo do reform, ki jih sistem krvavo potrebuje. Vendar sem nad povprečnostjo predstavljenih sprememb skoraj presenečen.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Minister za Zdravje si je vzel skoraj četrtino mandata, da je analiziral stanje v slovenskem zdravstvu. Sprva sem mislil, da bodo delo temeljito opravili in bo neizbežno pripeljalo do reform, ki jih sistem krvavo potrebuje. Vendar sem nad povprečnostjo predstavljenih sprememb skoraj presenečen.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Po zaprisegi nove Golobove vlade smo se mnogi spraševali, ali je novi premier po odmevni skorajda ‘plebiscitarni’ zmagi tako nevaren, da popolnoma izbriše vsakršno politično opozicijo, in si državo ukroji po svoji meri. Zbirka več kriz, s katerimi se je po poletnih medenih tednih kaj hitro morala soočiti vlada, pa nam ironično sporoča, da operativna nemoč vladajočih kaže slej ko prej na njihovo podrejenost paradržavnim ali parapolitičnim silnicam, ki pa ne bodo pomenile samo potencialno hude krize vodenja te vlade enkrat v prihodnosti, temveč težavo za celotno slovensko politično elito pri prihodnjem reševanju očitno vedno bolj razmajanih državnih podsistemov.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Po zaprisegi nove Golobove vlade smo se mnogi spraševali, ali je novi premier po odmevni skorajda ‘plebiscitarni’ zmagi tako nevaren, da popolnoma izbriše vsakršno politično opozicijo, in si državo ukroji po svoji meri. Zbirka več kriz, s katerimi se je po poletnih medenih tednih kaj hitro morala soočiti vlada, pa nam ironično sporoča, da operativna nemoč vladajočih kaže slej ko prej na njihovo podrejenost paradržavnim ali parapolitičnim silnicam, ki pa ne bodo pomenile samo potencialno hude krize vodenja te vlade enkrat v prihodnosti, temveč težavo za celotno slovensko politično elito pri prihodnjem reševanju očitno vedno bolj razmajanih državnih podsistemov.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Kljub temu, da je bilo na temo odnosa med zasebnim napram javnemu, socialnim napram socialističnemu in kapitalnim napram kapitalističnemu, na Domovini precej zapisanega, ostaja dejstvo, da se premalo poudarja bistvo slovenskega problema.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Kljub temu, da je bilo na temo odnosa med zasebnim napram javnemu, socialnim napram socialističnemu in kapitalnim napram kapitalističnemu, na Domovini precej zapisanega, ostaja dejstvo, da se premalo poudarja bistvo slovenskega problema.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Izjemno življenjsko pot Josepha Ratzingerja je težko zajeti v kratek esej, zato smo tokrat teme le odprli, v nadaljnjih razmišljanjih pa posamezne med njimi tudi razširili. Tokrat smo se osredotočili le na pontifikat in njegova zadnja leta, zavedajoč se, da bi bilo treba pozornost nameniti tudi njegovemu bogatemu življenju pred tem, ko je zasedel Petrov prestol.
Komentar Domovina.je
Izjemno življenjsko pot Josepha Ratzingerja je težko zajeti v kratek esej, zato smo tokrat teme le odprli, v nadaljnjih razmišljanjih pa posamezne med njimi tudi razširili. Tokrat smo se osredotočili le na pontifikat in njegova zadnja leta, zavedajoč se, da bi bilo treba pozornost nameniti tudi njegovemu bogatemu življenju pred tem, ko je zasedel Petrov prestol.
Komentar Domovina.je
Na najbolj nepričakovanem kraju, od najbolj nepričakovane osebe, v najbolj nepričakovanem času, pa na najbolj nepričakovan način, smo vsi Slovenci na televizijskem ekranu (TV SLO 3), pred nekaj dnevi (22. decembra) slišali najlepšo resnico v zgodovini človeštva: »Bog je ljubezen«! Ker je bilo vse to nepričakovano, je bilo še toliko bolj učinkovito.
Komentar Domovina.je
Na najbolj nepričakovanem kraju, od najbolj nepričakovane osebe, v najbolj nepričakovanem času, pa na najbolj nepričakovan način, smo vsi Slovenci na televizijskem ekranu (TV SLO 3), pred nekaj dnevi (22. decembra) slišali najlepšo resnico v zgodovini človeštva: »Bog je ljubezen«! Ker je bilo vse to nepričakovano, je bilo še toliko bolj učinkovito.
Komentar Domovina.je
Predsednik Pahor je ponovno izročil zlati častni znak svobode Republike Slovenije šesterici slovenskih osamosvojiteljev (Bučar, Janša, Kacin, Peterle, Rupel, Bavčar), ki ga je 24. junija 1992 ta šesterica prejela, potem pa, leta 1993, protestno vrnila. To je storila zato, ker je bilo prav táko odlikovanje podeljeno dr. Ljubu Bavconu, ki je bil dolgoletni član totalitarnega represivnega režima in sotvorec boljševističnega jugoslovanskega in slovenskega kazenskega aparata. Po Bavconu je bil zlati znak podeljen tudi dr. Janku Pleterskemu, očitnemu nasprotniku slovenske samostojnosti, ki je prav njej grozil z vsemi mogočimi negativnimi posledicami. Zaradi tega je omenjena skupina tedaj odlikovanja skupaj z javnim protestnim pismom ostentativno vrnila.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Predsednik Pahor je ponovno izročil zlati častni znak svobode Republike Slovenije šesterici slovenskih osamosvojiteljev (Bučar, Janša, Kacin, Peterle, Rupel, Bavčar), ki ga je 24. junija 1992 ta šesterica prejela, potem pa, leta 1993, protestno vrnila. To je storila zato, ker je bilo prav táko odlikovanje podeljeno dr. Ljubu Bavconu, ki je bil dolgoletni član totalitarnega represivnega režima in sotvorec boljševističnega jugoslovanskega in slovenskega kazenskega aparata. Po Bavconu je bil zlati znak podeljen tudi dr. Janku Pleterskemu, očitnemu nasprotniku slovenske samostojnosti, ki je prav njej grozil z vsemi mogočimi negativnimi posledicami. Zaradi tega je omenjena skupina tedaj odlikovanja skupaj z javnim protestnim pismom ostentativno vrnila.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Po pol leta Golobove vlade in le nekaj dni po tem, ko so glavnemu sovragu zadali nov poraz in ga za nekaj časa umaknili z agende, je počilo v lastnih koalicijskih vrstah. Bistvo dogajanja zadnjih dni najbolje povzema ugotovitev, da je Golobovo izvajanje absolutne oblasti trčilo ob kamen: Ministrica za notranje zadeve mu ni kar pustila, da svoje »globinsko čiščenje« vsega, kar mu ni povšeči, izvaja tudi v resorju pod njeno odgovornostjo. Natančneje, znotraj policije.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Po pol leta Golobove vlade in le nekaj dni po tem, ko so glavnemu sovragu zadali nov poraz in ga za nekaj časa umaknili z agende, je počilo v lastnih koalicijskih vrstah. Bistvo dogajanja zadnjih dni najbolje povzema ugotovitev, da je Golobovo izvajanje absolutne oblasti trčilo ob kamen: Ministrica za notranje zadeve mu ni kar pustila, da svoje »globinsko čiščenje« vsega, kar mu ni povšeči, izvaja tudi v resorju pod njeno odgovornostjo. Natančneje, znotraj policije.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Pogovor o
Govorili smo o delovanju in sodelovanju stranke v opoziciji, stanju v zdravstvu in gospodarstvu ter interpelaciji ministrice za kulturo.
Slovencem po svetu in domovini
Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke
Lahko noč, moj angel
Priznam, da mi ni vseeno in sem rad na dobrem glasu. Lažje zaspim, če vem, da ležim v postelji in ne nekomu v želodcu. A dobro vem, kam se bo nagnila tehtnica …
Globine
V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.
Kmetijska oddaja
V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2023 ob 05-ih
Pojdite in učite
V rubriki ste lahko prisluhnili vabilu na Pustno sobotno iskrico, v drugem delu pa se je iz Madagaskarja oglasil misijonar Jani Mesec.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Za nami je teden, ki ga je zaznamovalo več prazničnih dogodkov: svečnica, dan Bogu posvečenega življenja in god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. 5. februar je Gnidovčeva nedelja, saj smo 3. februarja obhajali obletnico smrti Božjega služabnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Kako se pri lazaristih pripravljajo na praznovanje tudi 150. obletnice rojstva, nam je povedal predstojnik Borut Pohar. S tajnico Urada za laike pri Nadškofiji Ljubljana Heleno Šijanec pa smo govorili o sadovih sinode v Sloveniji in naslednjih korakih v sinodalnem procesu.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Iz življenja vesoljne Cerkve
Pretresljivo je bilo videti ljudi z brazgotinami, pohabljene, ki so polagali pred papeža razno orodje, s katerim so bili razmesarjeni. Tako s. Mojca Karničnik, ki v Kongu deluje že skoraj 50 let, opisuje papeževo srečanje z žrtvami nasilja na vzhodu države. Prisluhnili ste ji lahko v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, v kateri je bil naš gost tudi jezuit p. Janez Sever, ki deluje v Novosibirsku.