Is podcast
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.
Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.
V ospredju pogovora so bili načrti za spremenjen način odločanja na ravni Evropske unije, pomen kmetijstva za samooskrbo, soočenje z migracijami v luči nedelujočega Schengna, vloga mladih v Evropski uniji ter pomen programa Erasmus+, ki je eden uspešnejših projektov povezave.
V ospredju pogovora so bili načrti za spremenjen način odločanja na ravni Evropske unije, pomen kmetijstva za samooskrbo, soočenje z migracijami v luči nedelujočega Schengna, vloga mladih v Evropski uniji ter pomen programa Erasmus+, ki je eden uspešnejših projektov povezave.
Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.
Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.
V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović
V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović
Jezusovo spremenenje na gori je čudovita opora našemu življenju. Verjetno vsak čuti, kako težko je ustrajati v prizadevanjih za više cilje. Na poti je polno skušnjav. Kako stremeti za nečem, česar nihče ne pozna, ne živi, ne jemlje zares? Kako vztrajati, ko drugi poleg nas našega napora ne ceni?
Jezusovo spremenenje na gori je čudovita opora našemu življenju. Verjetno vsak čuti, kako težko je ustrajati v prizadevanjih za više cilje. Na poti je polno skušnjav. Kako stremeti za nečem, česar nihče ne pozna, ne živi, ne jemlje zares? Kako vztrajati, ko drugi poleg nas našega napora ne ceni?
Zavod Iskreni je pripravil Slovesnost ob dnevu državnosti v Športnem parku na Vrhniki. Slavnostni govornik je bil bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V kulturnem programu so dan državnosti počastili glasbeniki Kvatropirci, Nuša Derenda, skupina Jazzva, ansambel Aufbiks, Matej Šoklič in Tine Lustek, Slovenski godalni orkester ter recitator Tone Kuntner.
Zavod Iskreni je pripravil Slovesnost ob dnevu državnosti v Športnem parku na Vrhniki. Slavnostni govornik je bil bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V kulturnem programu so dan državnosti počastili glasbeniki Kvatropirci, Nuša Derenda, skupina Jazzva, ansambel Aufbiks, Matej Šoklič in Tine Lustek, Slovenski godalni orkester ter recitator Tone Kuntner.
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Radijski program pogosto obarvajo pogovori, ki nastanejo ob različnih priložnostih in dogodkih. Če se boste naročili na ta podcast, ne boste nobenega zamudili in boste vedno na tekočem.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.