»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
Dogodki
Nastopili so: Eva Boto, Anika Horvat, Manca Špik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Domen Kljun, Matej Šoklič, Kvatropirci, Ansambel Vihar in SOS kvintet.
Med pevkami in pevci so bili tudi radijski sodelavci: Manca Hribar, Petra Stopar, Jakob Čuk, Marjan Bunič in Andrej Jerman.
Pevce je spremljal spremljevalni ansambel, ki so ga sestavljali zelo priznani glasbeniki: Jure Rozman (bobni), Anže Langus Petrović (bas), Tine Lustek (akust. kitara), Robert Pikl (elek. Kitara) in Boštjan Grabnar (klaviature).
Pevkam in pevcem so bili v pomoč tudi t. i. spremljevalni vokali: Manca Hribar, Urša Sešek, Marjan Bunič in Jure Sešek.
Dogodki
Nastopili so: Eva Boto, Anika Horvat, Manca Špik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Domen Kljun, Matej Šoklič, Kvatropirci, Ansambel Vihar in SOS kvintet.
Med pevkami in pevci so bili tudi radijski sodelavci: Manca Hribar, Petra Stopar, Jakob Čuk, Marjan Bunič in Andrej Jerman.
Pevce je spremljal spremljevalni ansambel, ki so ga sestavljali zelo priznani glasbeniki: Jure Rozman (bobni), Anže Langus Petrović (bas), Tine Lustek (akust. kitara), Robert Pikl (elek. Kitara) in Boštjan Grabnar (klaviature).
Pevkam in pevcem so bili v pomoč tudi t. i. spremljevalni vokali: Manca Hribar, Urša Sešek, Marjan Bunič in Jure Sešek.
Dogodki
Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.
Dogodki
Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025.
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025.
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Dogodki - Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Dogodki - Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Dogodki
V župnijski in stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila nocoj molitev slovesnnih večernic in vpričo nuncija in drugih škofov ter ob navzočnosti duhovnikov in vernikov soboške škofije izpoved vere kakor določa Zakonik cerkvenega prava – novoimenovanega murskosoboškega škofa Janeza Kozinca.
Dogodki
V župnijski in stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila nocoj molitev slovesnnih večernic in vpričo nuncija in drugih škofov ter ob navzočnosti duhovnikov in vernikov soboške škofije izpoved vere kakor določa Zakonik cerkvenega prava – novoimenovanega murskosoboškega škofa Janeza Kozinca.
Dogodki
Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.
Dogodki
Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.

Doživetja narave
Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.
Naš pogled
O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo predstavili zadnji dve knjigi o najpomembnejšem časopisu v času komunističnega režima: »Temna in svetla stran Dela«. Njun avtor je publicist mag. Igor Omerza. Sedanja Temna stran Dela je nadaljevanje prve knjige o novinarjih Dela, ki so bili sodelavci tajne politične policije UDBe. Prav tako pa v svojem delu omenja tudi novinarje, ki niso podlegli pritisku tajne službe. Gre torej za trilogijo o Delu in Udbi v skupnem obsegu 1.266 strani. Omerza jo je pripravljal skoraj 20 let iz ostankov ohranjenega udbovskega gradiva.
Duhovna misel
Visok val je vrgel ribo iz morja. Na vse načine se je trudila, da bi se vrnila v vodo, a zaman. V obupu je začela klicati: na pomoč, na pomoč, ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Zgodbe za otroke
Dragi otroci, starši in vsi ljubitelji lepih zgodb! Ste se kdaj spraševali, zakaj na Sveti večer poleg postavljanja jaslic okrasimo tudi božično drevo? Naj vam odgovori današnja zgodba iz Nemčije, ki pripoveduje o čisto prvem božičnem drevesu. Toplo povabljeni, da ji prisluhnete!
Adventna spodbuda
Že naslov zgodbe veliko pove: Zgledi vlečejo. Dokaz za to je deklica Tomiris, o kateri piše misijonar br. Miha Majetič, ki deluje v Kazahstanu. Prek slovenskih animatorjev na oratoriju, je spoznala Boga in začela novo življenje.
Kulturni utrinki
Tudi letos bo med 17. decembrom in 4. januarjem bo Božični Vojnik obiskovalcem ponudil edinstveno doživetje – razstavo jaslic na prostem in v Domu svetega Jerneja, z bogatim kulturnim programom ter vrsto dogodkov za družine in otroke. Odprtje na katerem bosta sodelovala celjski škof Maksimiljan Matjaž in veleposlanik RS pri Svetem sedežu Franci But bo že jutri (sreda) ob 16.30.
Naš pogled
O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka.