Starši otrokom, ko odhajajo od doma, radi damo popotnico z besedami: »Pa glej, da boš priden!« Te, slabo izražene, sicer najboljše namene, so različni avtorji popravili v stavek: »Bodi dober!«

Tako kot vse preroke, je tudi svetega Frančiška doletela ista usoda, nesprejemanje, posmeh in zavrnitev. Vse dokler njegove svetosti niso začeli spremljati čudeži ...

Tokratni naslov korenini v misli današnje godovnjakinje, svete matere Terezije: »Če sodite ljudi, nimate časa, da bi jih ljubili.«

Dobrota je sirota, pravi pregovor, a govori zgolj o prikrajšanosti materialnih dobrin, ki jih delimo z nekom, ki je v stiski. Dobrota je res neločljivo povezana z osebno odpovedjo in posledično tudi z zaupanjem ...

»Kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 14,11) Tako je z besedami tlakoval cesto človekove veličine sam Jezus. Ob neki drugi priliki je to dopolnil ...

Zakaj pokličete nekoga? Po telefonu, na primer. Največkrat, ker kaj potrebujete. Drži? Tako je tudi v večini naših klicev, ki so usmerjeni v nebesa. »Pomagaj s svojo desnico in me usliši,« kličemo že od časov ...

Frančišek je kar trikrat poskušal »po bližnjici« priti v nebesa: »Žareči plamen ljubezni ga je spodbujal, da je posnemal slavni triumf svetih mučencev, v katerih ni bilo mogoče utrniti plamena ljubezni ali streti moči duha,« ...

Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti. Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji: da bi te ljubili z vsem srcem.