Vendar mislim, da v ničemer ne zaostajam za nadvse velikimi apostoli (Drugo pismo Korinčanom 11, 5).
Vendar mislim, da v ničemer ne zaostajam za nadvse velikimi apostoli (Drugo pismo Korinčanom 11, 5).
Duhovna misel
»Hvaljen, moj Gospod, v onih,
ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
in prenašajo slabosti in trpljenje.
Blagor njim, ki ostanejo v miru,«
Duhovna misel
»Hvaljen, moj Gospod, v onih,
ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
in prenašajo slabosti in trpljenje.
Blagor njim, ki ostanejo v miru,«
Duhovna misel
Beseda »ljubezen« je prav toliko silovita, kolikor je žal tudi izrabljena, kar se rado zgodi pri velikih stvareh. Tako kot za Boga velja, da »je Ljubezen!«, za svetega Frančiška velja, da ni zgolj govoril o ljubezni, ampak jo je živel v vsakem trenutku.
Duhovna misel
Beseda »ljubezen« je prav toliko silovita, kolikor je žal tudi izrabljena, kar se rado zgodi pri velikih stvareh. Tako kot za Boga velja, da »je Ljubezen!«, za svetega Frančiška velja, da ni zgolj govoril o ljubezni, ampak jo je živel v vsakem trenutku.
Duhovna misel
Ko so trije kralji, oziroma modri z Vzhoda iskali Kralja, si gotovo niso predstavljali, da ga bodo našli v preprostih jaslih, med ubogimi pastirji. Bi bil ta prizor lahko komu bližje, kot prav Frančišku?
Duhovna misel
Ko so trije kralji, oziroma modri z Vzhoda iskali Kralja, si gotovo niso predstavljali, da ga bodo našli v preprostih jaslih, med ubogimi pastirji. Bi bil ta prizor lahko komu bližje, kot prav Frančišku?
Duhovna misel
Prva molitev svetega Frančiška pred križem v cerkvici sv. Damijana še danes v vsakem molivcu prebuja dušo in jo nagovarja k svetemu. Molimo z njim. »O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, o Gospod, da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi.«
Duhovna misel
Prva molitev svetega Frančiška pred križem v cerkvici sv. Damijana še danes v vsakem molivcu prebuja dušo in jo nagovarja k svetemu. Molimo z njim. »O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, o Gospod, da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi.«
Duhovna misel
»Odpustil sem, pozabiti pa ne morem,« je stavek, ki ga lahko večkrat slišimo. Ne drži popolnoma trditev, da zares odpusti le tisti, ki krivico tudi pozabi. Odpuščanje je kot rana, ki se zaceli, vendar pa nas brazgotina lahko vedno znova spominja na bolečino.
Duhovna misel
»Odpustil sem, pozabiti pa ne morem,« je stavek, ki ga lahko večkrat slišimo. Ne drži popolnoma trditev, da zares odpusti le tisti, ki krivico tudi pozabi. Odpuščanje je kot rana, ki se zaceli, vendar pa nas brazgotina lahko vedno znova spominja na bolečino.
Duhovna misel
»Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi,« je sveti Frančišek zapel v svoji Hvalnici stvarstva. Čudenje je začetek modrosti, pa tudi začetek vere in stvarstvo je navdih za občudovanje brez konca.
Duhovna misel
»Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi,« je sveti Frančišek zapel v svoji Hvalnici stvarstva. Čudenje je začetek modrosti, pa tudi začetek vere in stvarstvo je navdih za občudovanje brez konca.
Duhovna misel
»Biti bogat v svobodi in ne v imetju,« je eno najpomembnejših sporočil svetega Frančiška. Saj poznamo dogodek, ko se je pred sovaščani odrekel imetju in razkošju, da bi bil lahko povsem svoboden za ljubezen. »Srečen je tisti, ki se ničesar ne oklepa,« je zapisal.
Duhovna misel
»Biti bogat v svobodi in ne v imetju,« je eno najpomembnejših sporočil svetega Frančiška. Saj poznamo dogodek, ko se je pred sovaščani odrekel imetju in razkošju, da bi bil lahko povsem svoboden za ljubezen. »Srečen je tisti, ki se ničesar ne oklepa,« je zapisal.
Duhovna misel
Novo leto leži pred nami kot nepopisan list. Novoletne obljube lahko hitro minejo, zato srca raje napolnimo z mirom. Spremembe se začnejo od znotraj: »Začni z delom - kar je potrebno. - potem naredi, kar je mogoče, - in nenadoma boš naredil nemogoče,« pravi stara modrost.
Duhovna misel
Novo leto leži pred nami kot nepopisan list. Novoletne obljube lahko hitro minejo, zato srca raje napolnimo z mirom. Spremembe se začnejo od znotraj: »Začni z delom - kar je potrebno. - potem naredi, kar je mogoče, - in nenadoma boš naredil nemogoče,« pravi stara modrost.
Duhovna misel
Na poti s svetim Frančiškom
Duhovne misli so v veliki meri oblikovala besedila samega svetnika, saj je leto 2026 leto svetega Frančiška. Mineva namreč 800 let od njegove smrti. Tomaž Čelanski, ki se je Frančišku pridružil v redovništvu, je prvi, ki je sestavil njegov življenjepis. V predgovoru slovenskega prevoda je tudi stavek p. Mirana Špeliča, ki najbolje povzame namen besedil: »Življenje svetega Frančiška je besedilo, ki od bralca zahteva dejavno sodelovanje.«
Naš gost
Pred praznikom Gospodovega razglašenja smo se pogovarjali s srebrnomašnikom, jezuitom p. Ivanom Hercegom, ki je že 15 let odgovorni urednik slovenskega programa Radia Vatikan - Vatican News.
Duhovna misel
»Hvaljen, moj Gospod, v onih,
ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
in prenašajo slabosti in trpljenje.
Blagor njim, ki ostanejo v miru,«
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji, prvi v letu 2026, je bila naša gostja dolgoletna novinarka in publicistka Alenka Puhar. Govorili smo o pričakovanjih v tem letu, pripravah na volitve, medijski vlogi pri tem in se ozrli tudi v zgodovino in pogledali, kakšen je nauk nekaterih zgodb in nekaterih osebnosti iz preteklosti.
Komentar tedna
Že pred referendumom o asistiranem samomoru sem postal pozoren na prispevke o tej tematiki. Njihov skupni imenovalec je bil nekako takšen: človek se zaradi težke bolezni, ki ji ne vidi konca, odloči za evtanazijo. Grda slovenska država mu tega ne omogoča. Zato si ta skromni in dobronamerni človek omisli evtanazijo na primer v Švici. Lepo se poslovi od svojcev. Ti še lepše od njega. Pogumno in dostojanstveno gre umret v tujino. Ampak ta grda slovenska država in še grši ljudje mu česa takega ne pustijo pri nas. Seveda ne boste zasledili prispevka, ki bi opisal drugo plat, ki bi samo nakazal na probleme evtanazije. Pa bi to nacionalna televizija že po svojem poslanstvu, kaj šele v zvestobi profesionalnim kriterijem, morala stalno delati.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Radijski roman
V romanu Pot do resnice smo med drugim slišali: »Vsakemu človeku je dano toliko, kolikor je sposoben nositi in razumeti. In če bi na enem mestu združili vsa človeška znanja in vedenja, bi bila kot zrno peska v puščavi v primerjavi s tem, kar je On.»
Via positiva
Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.
Kulturni utrinki
V sredo, 7. januarja 2026 zvečer je v izolski bolnišnici umrl urednik revije Ognjišče Silvester Čuk. Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi skoraj šest desetletij resnično obsežen. Lotil se je različnih tematik: verskih, ljudskih, poljudnih, znanstvenih, glasbe, športa. Od vsega začetka izhajanja Ognjišča je opravljal nalogo lektorja in korektorja. Spomin nanj smo obudili v tokratnih Kulturnih utrinkih.
Komentar Družina
»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«
Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.