Življenje išče pot

VEČ ...|7. 10. 2022
Kako zmanjšati možnost zlorabe tujih delavcev pri nas?

Zlorabe tujih delavcev pri nas niso redkost. Zajemajo neprimerne pogoje bivanja, odvzem potnih listov, ustrahovanje in še kaj bi se našlo. Za nekatere je sporno tudi določilo, da so tuji delavci v prvem letu vezani na delodajalca in to jih postavlja v podrejen položaj, kjer je več možnosti za zlorabe. O tem vprašanju smo prosili za pojasnilo direktorja Sektorja za migracije pri MDDSZ Grega Malca.

Kako zmanjšati možnost zlorabe tujih delavcev pri nas?

Zlorabe tujih delavcev pri nas niso redkost. Zajemajo neprimerne pogoje bivanja, odvzem potnih listov, ustrahovanje in še kaj bi se našlo. Za nekatere je sporno tudi določilo, da so tuji delavci v prvem letu vezani na delodajalca in to jih postavlja v podrejen položaj, kjer je več možnosti za zlorabe. O tem vprašanju smo prosili za pojasnilo direktorja Sektorja za migracije pri MDDSZ Grega Malca.

zlorabe tujih delavcevtuje delovne agencijesprememba zakonodajesvetovanje

Življenje išče pot

Kako zmanjšati možnost zlorabe tujih delavcev pri nas?

Zlorabe tujih delavcev pri nas niso redkost. Zajemajo neprimerne pogoje bivanja, odvzem potnih listov, ustrahovanje in še kaj bi se našlo. Za nekatere je sporno tudi določilo, da so tuji delavci v prvem letu vezani na delodajalca in to jih postavlja v podrejen položaj, kjer je več možnosti za zlorabe. O tem vprašanju smo prosili za pojasnilo direktorja Sektorja za migracije pri MDDSZ Grega Malca.

VEČ ...|7. 10. 2022
Kako zmanjšati možnost zlorabe tujih delavcev pri nas?

Zlorabe tujih delavcev pri nas niso redkost. Zajemajo neprimerne pogoje bivanja, odvzem potnih listov, ustrahovanje in še kaj bi se našlo. Za nekatere je sporno tudi določilo, da so tuji delavci v prvem letu vezani na delodajalca in to jih postavlja v podrejen položaj, kjer je več možnosti za zlorabe. O tem vprašanju smo prosili za pojasnilo direktorja Sektorja za migracije pri MDDSZ Grega Malca.

s. Meta Potočnik

zlorabe tujih delavcevtuje delovne agencijesprememba zakonodajesvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Za življenje

VEČ ...|4. 2. 2023
V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

Radio Ognjišče

odnosivzgojačustvena zlorabafizično nasiljeotrociduhovnostnotranja rastpsihologija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 1. 2023
Dr. Renato Podbersič ml. o dnevu spomina holokavsta in muzeju osamosvojitve

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil tokrat prvič z nami zgodovinar in urednik dr. Renato Podbersič ml. V oddjai je med drugim govoril o svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je bil v petek (27.1.), seveda pa smo se bomo dotaknili tudi problematike ukinjanja, združevanja in ustanavljanja novih muzejskih ustanov pri nas.

Dr. Renato Podbersič ml. o dnevu spomina holokavsta in muzeju osamosvojitve

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil tokrat prvič z nami zgodovinar in urednik dr. Renato Podbersič ml. V oddjai je med drugim govoril o svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je bil v petek (27.1.), seveda pa smo se bomo dotaknili tudi problematike ukinjanja, združevanja in ustanavljanja novih muzejskih ustanov pri nas.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičMuzej osamosvojitvesvetovni dan holokavsta

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 1. 2023
Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pojdite in učite

VEČ ...|5. 2. 2023
Vabilo na PSI in utrinki

V rubriki ste lahko prisluhnili vabilu na Pustno sobotno iskrico, v drugem delu pa se je iz Madagaskarja oglasil misijonar Jani Mesec.

Vabilo na PSI in utrinki

V rubriki ste lahko prisluhnili vabilu na Pustno sobotno iskrico, v drugem delu pa se je iz Madagaskarja oglasil misijonar Jani Mesec.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|5. 2. 2023
Svečnica, Gnidovčeva nedelja, sinoda

Za nami je teden, ki ga je zaznamovalo več prazničnih dogodkov: svečnica, dan Bogu posvečenega življenja in god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. 5. februar je Gnidovčeva nedelja, saj smo 3. februarja obhajali obletnico smrti Božjega služabnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Kako se pri lazaristih pripravljajo na praznovanje tudi 150. obletnice rojstva, nam je povedal predstojnik Borut Pohar. S tajnico Urada za laike pri Nadškofiji Ljubljana Heleno Šijanec pa smo govorili o sadovih sinode v Sloveniji in naslednjih korakih v sinodalnem procesu.

Svečnica, Gnidovčeva nedelja, sinoda

Za nami je teden, ki ga je zaznamovalo več prazničnih dogodkov: svečnica, dan Bogu posvečenega življenja in god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. 5. februar je Gnidovčeva nedelja, saj smo 3. februarja obhajali obletnico smrti Božjega služabnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Kako se pri lazaristih pripravljajo na praznovanje tudi 150. obletnice rojstva, nam je povedal predstojnik Borut Pohar. S tajnico Urada za laike pri Nadškofiji Ljubljana Heleno Šijanec pa smo govorili o sadovih sinode v Sloveniji in naslednjih korakih v sinodalnem procesu.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Spominjamo se

VEČ ...|5. 2. 2023
Spominjamo se dne 5. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|5. 2. 2023
Utrinki iz papeževega potovanja v Kongo

Pretresljivo je bilo videti ljudi z brazgotinami, pohabljene, ki so polagali pred papeža razno orodje, s katerim so bili razmesarjeni. Tako s. Mojca Karničnik, ki v Kongu deluje že skoraj 50 let, opisuje papeževo srečanje z žrtvami nasilja na vzhodu države. Prisluhnili ste ji lahko v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, v kateri je bil naš gost tudi jezuit p. Janez Sever, ki deluje v Novosibirsku. 

Utrinki iz papeževega potovanja v Kongo

Pretresljivo je bilo videti ljudi z brazgotinami, pohabljene, ki so polagali pred papeža razno orodje, s katerim so bili razmesarjeni. Tako s. Mojca Karničnik, ki v Kongu deluje že skoraj 50 let, opisuje papeževo srečanje z žrtvami nasilja na vzhodu države. Prisluhnili ste ji lahko v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, v kateri je bil naš gost tudi jezuit p. Janez Sever, ki deluje v Novosibirsku. 

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost