Življenje išče pot

VEČ ...|21. 12. 2022
Poroka Žana in Katarine v Skupnosti Človek v Sopotnici

Zgodba Žana in Katarine Gavrilovič, ki danes živita v terapevtski skupnosti v Sopotnici, kjer strokovnjaki pomagajo staršem priti iz različnih zasvojenosti. V tem času se jima je rodil drugi otrok in 19. novembra sta se tam tudi poročila. Ena večja preizkušnja je bila, ko sta morala za nekaj časa oddati v rejništvo prvega otroka.

Poroka Žana in Katarine v Skupnosti Človek v Sopotnici

Zgodba Žana in Katarine Gavrilovič, ki danes živita v terapevtski skupnosti v Sopotnici, kjer strokovnjaki pomagajo staršem priti iz različnih zasvojenosti. V tem času se jima je rodil drugi otrok in 19. novembra sta se tam tudi poročila. Ena večja preizkušnja je bila, ko sta morala za nekaj časa oddati v rejništvo prvega otroka.

poroka v Skupnosti Človekčustvena zrelostoddaja otroka v rejništvosvetovanje

Življenje išče pot

Poroka Žana in Katarine v Skupnosti Človek v Sopotnici

Zgodba Žana in Katarine Gavrilovič, ki danes živita v terapevtski skupnosti v Sopotnici, kjer strokovnjaki pomagajo staršem priti iz različnih zasvojenosti. V tem času se jima je rodil drugi otrok in 19. novembra sta se tam tudi poročila. Ena večja preizkušnja je bila, ko sta morala za nekaj časa oddati v rejništvo prvega otroka.

VEČ ...|21. 12. 2022
Poroka Žana in Katarine v Skupnosti Človek v Sopotnici

Zgodba Žana in Katarine Gavrilovič, ki danes živita v terapevtski skupnosti v Sopotnici, kjer strokovnjaki pomagajo staršem priti iz različnih zasvojenosti. V tem času se jima je rodil drugi otrok in 19. novembra sta se tam tudi poročila. Ena večja preizkušnja je bila, ko sta morala za nekaj časa oddati v rejništvo prvega otroka.

s. Meta Potočnik

poroka v Skupnosti Človekčustvena zrelostoddaja otroka v rejništvosvetovanje

Naš gost

VEČ ...|1. 10. 2022
Rejnica - Bernarda Konjar

Tik pred začetkom Tedna za življenje z letošnjim geslom Ne zavrzi življenja je bila naša sobotna gostja rejnica, ki ma za seboj pestro in preizkušenj polno življenjsko pot. Gospa Bernarda Konjár se je posvetila rejništvu najtežjih primerov. Pri njej pa se je zvrstilo več kot 14 otrok, s katerimi je spletla pristne vezi. Z nami je delila tudi svojo osebno zgodbo, v kateri imajo boleče mesto možev alkohol, sinov samomor in zdravljenje drugega sina v komuni.

Rejnica - Bernarda Konjar

Tik pred začetkom Tedna za življenje z letošnjim geslom Ne zavrzi življenja je bila naša sobotna gostja rejnica, ki ma za seboj pestro in preizkušenj polno življenjsko pot. Gospa Bernarda Konjár se je posvetila rejništvu najtežjih primerov. Pri njej pa se je zvrstilo več kot 14 otrok, s katerimi je spletla pristne vezi. Z nami je delila tudi svojo osebno zgodbo, v kateri imajo boleče mesto možev alkohol, sinov samomor in zdravljenje drugega sina v komuni.

spominživljenjerejništvodružbavzgojaodnosiodvisnostdepresijasamomorpsihološka pomoč

Naš gost

Rejnica - Bernarda Konjar

Tik pred začetkom Tedna za življenje z letošnjim geslom Ne zavrzi življenja je bila naša sobotna gostja rejnica, ki ma za seboj pestro in preizkušenj polno življenjsko pot. Gospa Bernarda Konjár se je posvetila rejništvu najtežjih primerov. Pri njej pa se je zvrstilo več kot 14 otrok, s katerimi je spletla pristne vezi. Z nami je delila tudi svojo osebno zgodbo, v kateri imajo boleče mesto možev alkohol, sinov samomor in zdravljenje drugega sina v komuni.

VEČ ...|1. 10. 2022
Rejnica - Bernarda Konjar

Tik pred začetkom Tedna za življenje z letošnjim geslom Ne zavrzi življenja je bila naša sobotna gostja rejnica, ki ma za seboj pestro in preizkušenj polno življenjsko pot. Gospa Bernarda Konjár se je posvetila rejništvu najtežjih primerov. Pri njej pa se je zvrstilo več kot 14 otrok, s katerimi je spletla pristne vezi. Z nami je delila tudi svojo osebno zgodbo, v kateri imajo boleče mesto možev alkohol, sinov samomor in zdravljenje drugega sina v komuni.

Radio Ognjišče

spominživljenjerejništvodružbavzgojaodnosiodvisnostdepresijasamomorpsihološka pomoč

Svetovalnica

VEČ ...|14. 8. 2020
Andrej Omúlec o rejniških družinah

S kakšnimi težavami in zadregami se srečujejo rejniške družine in kakšno je njihovo mesto v družbi? O tem je spregovoril psihoterapevt Andrej Omúlec.

Andrej Omúlec o rejniških družinah

S kakšnimi težavami in zadregami se srečujejo rejniške družine in kakšno je njihovo mesto v družbi? O tem je spregovoril psihoterapevt Andrej Omúlec.

družbaotrociodnosirejništvo

Svetovalnica

Andrej Omúlec o rejniških družinah
S kakšnimi težavami in zadregami se srečujejo rejniške družine in kakšno je njihovo mesto v družbi? O tem je spregovoril psihoterapevt Andrej Omúlec.
VEČ ...|14. 8. 2020
Andrej Omúlec o rejniških družinah
S kakšnimi težavami in zadregami se srečujejo rejniške družine in kakšno je njihovo mesto v družbi? O tem je spregovoril psihoterapevt Andrej Omúlec.

Tanja Dominko

družbaotrociodnosirejništvo

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|11. 5. 2025
Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Jože Bartolj

spominpolitikaMarijan KrižmanJože DežmanSaša KosBogdan VidmarMarko Gruden.

Za življenje

VEČ ...|10. 5. 2025
Marko Juhant: Pomen dotika se izraža na več ravneh

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Marko Juhant: Pomen dotika se izraža na več ravneh

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovordružina

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Naš gost

VEČ ...|10. 5. 2025
Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Damijana Medved

spominživljenjegledališčerežiserDodekalogija 1972-1983Evropska prestolnica kulture

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|16. 5. 2025
Častitljivi del dne 16. 5.

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del dne 16. 5.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

Radijski roman

VEČ ...|15. 5. 2025
Kruh močnih, 30. del, Tessa Afshar.

V tridesetem delu romana Kruh močnih Pavel nagovori Lidijo.

Kruh močnih, 30. del, Tessa Afshar.

V tridesetem delu romana Kruh močnih Pavel nagovori Lidijo.

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|15. 5. 2025
Eva Sršen, Massiel, Severine, Brotherhood of Man

V evrovizijskem tednu smo poslušali dobre, stare pesmi, ki jih je prinesel ta festival. Eva Sršen - Pridi dala ti bom cvet, Vicky Lenadros - Apres toi, ABBA – Waterloo, Pepel in kri – Dan ljubezni, Massiel - La, La, La..., Dana - All Kinds Of Everything, Elda Viler - Če bi teden stel osem dni, Dubrovački trubaduri – Jedan dan, Brotherhood Of Man - Save Your Kisses For Me, Hazard  – Marie, ne piši pesmi več, Séverine - Un Banc, Un Arbre, Une Rue, Robert Cogoi - Près De Ma Rivière, 4M – Pozdrav svijetu, Gigliola Cinquetti – Si, Udo Jürgens -  Merci Chérie, Johnny Logan – Hold me now ... 

Eva Sršen, Massiel, Severine, Brotherhood of Man

V evrovizijskem tednu smo poslušali dobre, stare pesmi, ki jih je prinesel ta festival. Eva Sršen - Pridi dala ti bom cvet, Vicky Lenadros - Apres toi, ABBA – Waterloo, Pepel in kri – Dan ljubezni, Massiel - La, La, La..., Dana - All Kinds Of Everything, Elda Viler - Če bi teden stel osem dni, Dubrovački trubaduri – Jedan dan, Brotherhood Of Man - Save Your Kisses For Me, Hazard  – Marie, ne piši pesmi več, Séverine - Un Banc, Un Arbre, Une Rue, Robert Cogoi - Près De Ma Rivière, 4M – Pozdrav svijetu, Gigliola Cinquetti – Si, Udo Jürgens -  Merci Chérie, Johnny Logan – Hold me now ... 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|15. 5. 2025
Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Nataša Ličen

podjetništvodružbaizobraževanjepogovor