Življenje išče pot

VEČ ...|16. 6. 2023
Zveza Sožitje svoje poslanstvo razvija v številnih lokalnih društvih

Tudi danes bomo govorili v Zvezi Sožitje. Zavezanost Sožitja je prepoznana tako na nacionalni kot mednarodni ravni, saj je članica svetovne in evropske lige organizacij za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, INCLUSION INTERNATIONAL s sedežem v Londonu ter INCLUSION EUROPE, ki ima sedež v Bruslju. Predsednica Branka Perne je spregovorila o specialni olimpijadi in delovanju lokalnih društev.

Zveza Sožitje svoje poslanstvo razvija v številnih lokalnih društvih

Tudi danes bomo govorili v Zvezi Sožitje. Zavezanost Sožitja je prepoznana tako na nacionalni kot mednarodni ravni, saj je članica svetovne in evropske lige organizacij za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, INCLUSION INTERNATIONAL s sedežem v Londonu ter INCLUSION EUROPE, ki ima sedež v Bruslju. Predsednica Branka Perne je spregovorila o specialni olimpijadi in delovanju lokalnih društev.

specialna olimpijadalokalna društvaZveza Sožitjesvetovanje

Življenje išče pot

Zveza Sožitje svoje poslanstvo razvija v številnih lokalnih društvih

Tudi danes bomo govorili v Zvezi Sožitje. Zavezanost Sožitja je prepoznana tako na nacionalni kot mednarodni ravni, saj je članica svetovne in evropske lige organizacij za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, INCLUSION INTERNATIONAL s sedežem v Londonu ter INCLUSION EUROPE, ki ima sedež v Bruslju. Predsednica Branka Perne je spregovorila o specialni olimpijadi in delovanju lokalnih društev.

VEČ ...|16. 6. 2023
Zveza Sožitje svoje poslanstvo razvija v številnih lokalnih društvih

Tudi danes bomo govorili v Zvezi Sožitje. Zavezanost Sožitja je prepoznana tako na nacionalni kot mednarodni ravni, saj je članica svetovne in evropske lige organizacij za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, INCLUSION INTERNATIONAL s sedežem v Londonu ter INCLUSION EUROPE, ki ima sedež v Bruslju. Predsednica Branka Perne je spregovorila o specialni olimpijadi in delovanju lokalnih društev.

s. Meta Potočnik

specialna olimpijadalokalna društvaZveza Sožitjesvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|7. 10. 2022
Slovenski dijaki spet odlični na astronomski olimpijadi

S spomini na poletne uspehe smo se v Doživetjih narave najprej odpravili v Gruzijo, kjer je slovenska ekipa petih dijakov na mednarodni astronomski olimpijadi žela izjemen uspeh: zlato, dvakrat srebro in bron ter pohvala. Naša gosta sta bila astrofizičarka in mentorica dr. Dunja Fabjan ter srebrni Vid Kavčič. Opozorili smo na delni Sončni mrk in spodbudili k opazovanju Merkurja v jutranjih urah.
 

Slovenski dijaki spet odlični na astronomski olimpijadi

S spomini na poletne uspehe smo se v Doživetjih narave najprej odpravili v Gruzijo, kjer je slovenska ekipa petih dijakov na mednarodni astronomski olimpijadi žela izjemen uspeh: zlato, dvakrat srebro in bron ter pohvala. Naša gosta sta bila astrofizičarka in mentorica dr. Dunja Fabjan ter srebrni Vid Kavčič. Opozorili smo na delni Sončni mrk in spodbudili k opazovanju Merkurja v jutranjih urah.
 

vesoljeastronomijaizobraževanjemladiastronomska olimpijadasončev mrknarava

Doživetja narave

Slovenski dijaki spet odlični na astronomski olimpijadi

S spomini na poletne uspehe smo se v Doživetjih narave najprej odpravili v Gruzijo, kjer je slovenska ekipa petih dijakov na mednarodni astronomski olimpijadi žela izjemen uspeh: zlato, dvakrat srebro in bron ter pohvala. Naša gosta sta bila astrofizičarka in mentorica dr. Dunja Fabjan ter srebrni Vid Kavčič. Opozorili smo na delni Sončni mrk in spodbudili k opazovanju Merkurja v jutranjih urah.
 

VEČ ...|7. 10. 2022
Slovenski dijaki spet odlični na astronomski olimpijadi

S spomini na poletne uspehe smo se v Doživetjih narave najprej odpravili v Gruzijo, kjer je slovenska ekipa petih dijakov na mednarodni astronomski olimpijadi žela izjemen uspeh: zlato, dvakrat srebro in bron ter pohvala. Naša gosta sta bila astrofizičarka in mentorica dr. Dunja Fabjan ter srebrni Vid Kavčič. Opozorili smo na delni Sončni mrk in spodbudili k opazovanju Merkurja v jutranjih urah.
 

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaizobraževanjemladiastronomska olimpijadasončev mrknarava

Petkov večer

VEČ ...|4. 2. 2022
Tadeja Brankovič

Na zimske olimpijske igre smo se pripravljali tudi v Petkovem večeru, ko je bila z nami vrhunska slovenska športnica, ki je sodelovala na štirih zimskih olimpijadah. Peto olimpijado in njene discipline pa je pisalo življenje - tako je naslovila tudi svojo knjigo, v kateri piše o vsem: športu in življenju, zmagah in porazih, predvsem pa neustrašnem boju. Z nami je bila Tadeja Brankovič.

Tadeja Brankovič

Na zimske olimpijske igre smo se pripravljali tudi v Petkovem večeru, ko je bila z nami vrhunska slovenska športnica, ki je sodelovala na štirih zimskih olimpijadah. Peto olimpijado in njene discipline pa je pisalo življenje - tako je naslovila tudi svojo knjigo, v kateri piše o vsem: športu in življenju, zmagah in porazih, predvsem pa neustrašnem boju. Z nami je bila Tadeja Brankovič.

športpogovorolimpijadaTadeja Brankovič

Petkov večer

Tadeja Brankovič

Na zimske olimpijske igre smo se pripravljali tudi v Petkovem večeru, ko je bila z nami vrhunska slovenska športnica, ki je sodelovala na štirih zimskih olimpijadah. Peto olimpijado in njene discipline pa je pisalo življenje - tako je naslovila tudi svojo knjigo, v kateri piše o vsem: športu in življenju, zmagah in porazih, predvsem pa neustrašnem boju. Z nami je bila Tadeja Brankovič.

VEČ ...|4. 2. 2022
Tadeja Brankovič

Na zimske olimpijske igre smo se pripravljali tudi v Petkovem večeru, ko je bila z nami vrhunska slovenska športnica, ki je sodelovala na štirih zimskih olimpijadah. Peto olimpijado in njene discipline pa je pisalo življenje - tako je naslovila tudi svojo knjigo, v kateri piše o vsem: športu in življenju, zmagah in porazih, predvsem pa neustrašnem boju. Z nami je bila Tadeja Brankovič.

Mateja Feltrin Novljan

športpogovorolimpijadaTadeja Brankovič

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|21. 10. 2025
Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Tadej Sadar

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Svetovalnica

VEČ ...|23. 10. 2025
Trajnostna moda

V želji, da bi bili del zgodbe, ki gradi boljši svet, smo k pogovoru povabili izr. prof. dr. Marijo Gorjanc, strokovnjakinjo za tekstilno kemijo in trajnostne inovacije. Kako kupovati oblačila, ki so do okolja odgovornejša, oblačila, ki so tudi za nas in naše zdravje ter počutje boljša izbira? Kaj pomenijo oznake in certifikati na tekstilu, kaj pomeni trajnostna moda in kolikšno odgovornost - ki se je morda ne zavedamo dovolj, prevzamemo s pogostimi nakupi oblačil, s tako imenovano hitro modo? 

Trajnostna moda

V želji, da bi bili del zgodbe, ki gradi boljši svet, smo k pogovoru povabili izr. prof. dr. Marijo Gorjanc, strokovnjakinjo za tekstilno kemijo in trajnostne inovacije. Kako kupovati oblačila, ki so do okolja odgovornejša, oblačila, ki so tudi za nas in naše zdravje ter počutje boljša izbira? Kaj pomenijo oznake in certifikati na tekstilu, kaj pomeni trajnostna moda in kolikšno odgovornost - ki se je morda ne zavedamo dovolj, prevzamemo s pogostimi nakupi oblačil, s tako imenovano hitro modo? 

Nataša Ličen

svetovanjezdravjedružbaokoljenarava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 10. 2025
Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič o novih ustavnih sodnikih, pravosodju, dronih in volitvah

Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca. 

Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič o novih ustavnih sodnikih, pravosodju, dronih in volitvah

Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikasvpmjakličustavno sodiščepravosodjevolitve

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Via positiva

VEČ ...|23. 10. 2025
Ivan Dobnik, pesnik in filozof, ambasador poezije

Ivan Dobnik je prejemnik mednarodne Pretnarjeve nagrade 2025 in častnega naslova »ambasador poezije«, pesnik, književni prevajalec, esejist, kritik, literarni urednik in založnik ter mednarodni posrednik poezije. Kot pesnik in literarni urednik je gostoval na številnih literarnih festivalih doma in v tujini. Njegove pesmi so prevedene v več evropskih jezikih. Je pobudnik, soustanovitelj ter odgovorni urednik književne revije Poetikon, ravno tako Hiše poezije, v kateri med drugim organizirajo tudi pesniška srečanja in branja poezije. 

Ivan Dobnik, pesnik in filozof, ambasador poezije

Ivan Dobnik je prejemnik mednarodne Pretnarjeve nagrade 2025 in častnega naslova »ambasador poezije«, pesnik, književni prevajalec, esejist, kritik, literarni urednik in založnik ter mednarodni posrednik poezije. Kot pesnik in literarni urednik je gostoval na številnih literarnih festivalih doma in v tujini. Njegove pesmi so prevedene v več evropskih jezikih. Je pobudnik, soustanovitelj ter odgovorni urednik književne revije Poetikon, ravno tako Hiše poezije, v kateri med drugim organizirajo tudi pesniška srečanja in branja poezije. 

Nataša Ličen

kulturapogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 10. 2025
Dober večer, sosed

Ob dnevu avstrijske republike, ki ga v naši severni sosedi praznujejo 26. oktobra, bo potekalo več dvojezičnih kulturnih prireditev Dober dan, sosed, ki jih pripravljajo domača kulturna oz. prosvetna društva ob podpori Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Tokrat bo v ospredju leto spominjanja. Prva prireditev bo nocoj v Mestni hiši v Borovljah, kjer bo nastopil tudi Komorni zbor SPD Borovlje; misli k prazniku bo imel nekdanji predsednik Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Valentin Sima. Jutri bo Dober večer, sosed z obširnim programom potekal v Lepenski šoli. Med drugim bosta Karla Haderlap in Jozi Pasterk pripovedovala zgodbe, brala bo Nika Skudnik, nastopil bo glasbenik Tomaž Boškin. V Kulturnem domu v Dobrli vas bodo jutri nastopili mladinski zbor Sweethearts, mešani pevski zbor Srce, Artphonica iz Celovca, hkrati bo tudi prezentacija dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije iz Celovca o usvajanju jezika v predšolskem obdobju. Slavnostni govor bo imel odvetnik mag. Rudi Vouk. Na Radišah bo prireditev potekala v nedeljo v Kulturnem domu, sodelujeta pevski skupini tamkajšnjega Slovenskega prosvetnega društva in duo FinePulse, misli ob prazniku pripravlja direktor Koroškega muzeja Wolfgang Muchitsch.

Dober večer, sosed

Ob dnevu avstrijske republike, ki ga v naši severni sosedi praznujejo 26. oktobra, bo potekalo več dvojezičnih kulturnih prireditev Dober dan, sosed, ki jih pripravljajo domača kulturna oz. prosvetna društva ob podpori Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Tokrat bo v ospredju leto spominjanja. Prva prireditev bo nocoj v Mestni hiši v Borovljah, kjer bo nastopil tudi Komorni zbor SPD Borovlje; misli k prazniku bo imel nekdanji predsednik Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Valentin Sima. Jutri bo Dober večer, sosed z obširnim programom potekal v Lepenski šoli. Med drugim bosta Karla Haderlap in Jozi Pasterk pripovedovala zgodbe, brala bo Nika Skudnik, nastopil bo glasbenik Tomaž Boškin. V Kulturnem domu v Dobrli vas bodo jutri nastopili mladinski zbor Sweethearts, mešani pevski zbor Srce, Artphonica iz Celovca, hkrati bo tudi prezentacija dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije iz Celovca o usvajanju jezika v predšolskem obdobju. Slavnostni govor bo imel odvetnik mag. Rudi Vouk. Na Radišah bo prireditev potekala v nedeljo v Kulturnem domu, sodelujeta pevski skupini tamkajšnjega Slovenskega prosvetnega društva in duo FinePulse, misli ob prazniku pripravlja direktor Koroškega muzeja Wolfgang Muchitsch.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 10. 2025
Pogovor z dirigentko Heleno Fojkar Zupančič ob zmagi na tekmovanju Gallus

Pred dnevi smo govorili o mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru, kjer je med skupno osmimi azijskimi in evropskimi zbori slavil slovenski Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Zbor je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026, ki bo 18. aprila 2026 v Mariboru. V studio smo povabili dirigentko, ki nam je predstavila ozadje tekmovanja, svoje vtise in tudi načrte za naprej.

Pogovor z dirigentko Heleno Fojkar Zupančič ob zmagi na tekmovanju Gallus

Pred dnevi smo govorili o mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru, kjer je med skupno osmimi azijskimi in evropskimi zbori slavil slovenski Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Zbor je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026, ki bo 18. aprila 2026 v Mariboru. V studio smo povabili dirigentko, ki nam je predstavila ozadje tekmovanja, svoje vtise in tudi načrte za naprej.

Jože Bartolj

kulturaglasbaHelena Fojkar ZupančičZbor sv. Nikolaja LitijaTekmovanje Gallus

Komentar Družina

VEČ ...|23. 10. 2025
Andrej Saje: Po njihovih sadovih jih boste spoznali

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so predlagatelji predstavili kot izraz sočutja in svobode, a v resnici pomeni globok preobrat v razumevanju človeka, prava in medicine. Gre za kulturni prelom – od kulture življenja h kulturi smrti. 

Andrej Saje: Po njihovih sadovih jih boste spoznali

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so predlagatelji predstavili kot izraz sočutja in svobode, a v resnici pomeni globok preobrat v razumevanju človeka, prava in medicine. Gre za kulturni prelom – od kulture življenja h kulturi smrti. 

Andrej Saje

komentar