Informativni prispevki
V Sloveniji in Evropi obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan leta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. 23. avgust je za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov leta 2009 z resolucijo razglasil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji.
Ob tem dnevu smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja, ki je ta dan redno obeleževal z udeležbami na slovesnostih in podleganjem vencev. Na začetku pa je spregovoril tudi nekaj o pomoči po neurju.
Informativni prispevki
V Sloveniji in Evropi obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan leta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. 23. avgust je za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov leta 2009 z resolucijo razglasil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji.
Ob tem dnevu smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja, ki je ta dan redno obeleževal z udeležbami na slovesnostih in podleganjem vencev. Na začetku pa je spregovoril tudi nekaj o pomoči po neurju.
Kmetijska oddaja
V Kmetijski oddaji smo se najprej ustavili ob pogledu na škodo po neurjih v kmetijstvu, Roman Žveglič je komentiral odločitev MKGP, o anketiranju glede prostovoljnega članstva v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, s kmetom Dušanom Klemenčičem pa smo se pogovarjali o pridelovanju stročnic in čudnih pristopih glede podpor za pridelovanje beljakovinskih rastlin.
Kmetijska oddaja
V Kmetijski oddaji smo se najprej ustavili ob pogledu na škodo po neurjih v kmetijstvu, Roman Žveglič je komentiral odločitev MKGP, o anketiranju glede prostovoljnega članstva v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, s kmetom Dušanom Klemenčičem pa smo se pogovarjali o pridelovanju stročnic in čudnih pristopih glede podpor za pridelovanje beljakovinskih rastlin.
Kmetijska oddaja
V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob pogledu na prva letošnja neurja s točo. Naša gostja je bila Metka Barbarič, ki je spregovorila o zakonitostih pridelave prosa. Slišali pa ste lahko tudi pogovor z Janezom Bejo, o pogledu na minuli posvet v Državnem svetu ne temo upravljanja z zvermi.
Kmetijska oddaja
Kmetijska oddaja
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Komentar tedna
Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …
Pogovor o
Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Večer za zakonce in družine
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.