Naš gost

VEČ ...|11. 12. 2022
Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

spominživljenjegeografijakrasbreznapedagogikageomorfologijajamešolska geografija

Naš gost

Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

VEČ ...|11. 12. 2022
Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Radio Ognjišče

spominživljenjegeografijakrasbreznapedagogikageomorfologijajamešolska geografija

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 8. 2022
Na Krasu so začeli odstranjevati požgano lesno biomaso

Delo so zaupali družbi Slovenski državni gozdovi, ki ima do 20. avgusta čas, da odstrani skupno okrog 5000 kubičnih metrov v požaru poškodovanega lesa. Zasebni lastniki lahko svoj les do 8. avgusta odstranijo sami.

Na Krasu so začeli odstranjevati požgano lesno biomaso

Delo so zaupali družbi Slovenski državni gozdovi, ki ima do 20. avgusta čas, da odstrani skupno okrog 5000 kubičnih metrov v požaru poškodovanega lesa. Zasebni lastniki lahko svoj les do 8. avgusta odstranijo sami.

naravakmetijstvoKrasles

Minute za kmetijstvo in podeželje

Na Krasu so začeli odstranjevati požgano lesno biomaso

Delo so zaupali družbi Slovenski državni gozdovi, ki ima do 20. avgusta čas, da odstrani skupno okrog 5000 kubičnih metrov v požaru poškodovanega lesa. Zasebni lastniki lahko svoj les do 8. avgusta odstranijo sami.

VEČ ...|5. 8. 2022
Na Krasu so začeli odstranjevati požgano lesno biomaso

Delo so zaupali družbi Slovenski državni gozdovi, ki ima do 20. avgusta čas, da odstrani skupno okrog 5000 kubičnih metrov v požaru poškodovanega lesa. Zasebni lastniki lahko svoj les do 8. avgusta odstranijo sami.

Robert Božič

naravakmetijstvoKrasles

Komentar Družina

VEČ ...|28. 7. 2022
Škofi in duhovniki izražajo bližino z vsemi, ki sodelujejo pri gašenju požara na Krasu

Srčnost, pogum in pripravljenost pomagati. To so le nekatere odlike tistih mož in žena, ki na različne načine pomagajo pri tej naravni nesreči, ki na Krasu spreminja podobo tamkajšnje krajine. Še enkrat več se kaže, da je gasilstvo eno tistih področij v Sloveniji, ki nas združuje in povezuje ter nas navdaja z upanjem, da solidarnost še živi med nami. V dobrem tednu je požar na goriškem Krasu gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev.

 

Škofi in duhovniki izražajo bližino z vsemi, ki sodelujejo pri gašenju požara na Krasu

Srčnost, pogum in pripravljenost pomagati. To so le nekatere odlike tistih mož in žena, ki na različne načine pomagajo pri tej naravni nesreči, ki na Krasu spreminja podobo tamkajšnje krajine. Še enkrat več se kaže, da je gasilstvo eno tistih področij v Sloveniji, ki nas združuje in povezuje ter nas navdaja z upanjem, da solidarnost še živi med nami. V dobrem tednu je požar na goriškem Krasu gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev.

 

komentardružbaslovenijakraspomočsolidarnost

Komentar Družina

Škofi in duhovniki izražajo bližino z vsemi, ki sodelujejo pri gašenju požara na Krasu

Srčnost, pogum in pripravljenost pomagati. To so le nekatere odlike tistih mož in žena, ki na različne načine pomagajo pri tej naravni nesreči, ki na Krasu spreminja podobo tamkajšnje krajine. Še enkrat več se kaže, da je gasilstvo eno tistih področij v Sloveniji, ki nas združuje in povezuje ter nas navdaja z upanjem, da solidarnost še živi med nami. V dobrem tednu je požar na goriškem Krasu gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev.

 

VEČ ...|28. 7. 2022
Škofi in duhovniki izražajo bližino z vsemi, ki sodelujejo pri gašenju požara na Krasu

Srčnost, pogum in pripravljenost pomagati. To so le nekatere odlike tistih mož in žena, ki na različne načine pomagajo pri tej naravni nesreči, ki na Krasu spreminja podobo tamkajšnje krajine. Še enkrat več se kaže, da je gasilstvo eno tistih področij v Sloveniji, ki nas združuje in povezuje ter nas navdaja z upanjem, da solidarnost še živi med nami. V dobrem tednu je požar na goriškem Krasu gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev.

 

Marko Mesojedec

komentardružbaslovenijakraspomočsolidarnost

Doživetja narave

VEČ ...|22. 10. 2021
Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

jamekrasnaravajamarstvokraška breznatolminska breznaSkalarjevo breznoBrezno spečega dinozavra

Doživetja narave

Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

VEČ ...|22. 10. 2021
Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

Blaž Lesnik

jamekrasnaravajamarstvokraška breznatolminska breznaSkalarjevo breznoBrezno spečega dinozavra

Moja zgodba

VEČ ...|21. 10. 2018
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Albin Žvan iz Krepelj na KrasuFranc Dolenc iz Stare vasi pri PostojniIvan Jurjavčič iz IdrijeFranc Rebec iz Parij pri Pivki.

Moja zgodba

Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.
VEČ ...|21. 10. 2018
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Jože Bartolj

Albin Žvan iz Krepelj na KrasuFranc Dolenc iz Stare vasi pri PostojniIvan Jurjavčič iz IdrijeFranc Rebec iz Parij pri Pivki.

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 6. 2023
Dr. Janez Juhant o razgreti družbeni sferi in pomanjkanju dialoga

V oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, zaslužnega profesorja in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o vse bolj razgreti družbeni sferi, o pomanjkanju dialoga na politični ravni in o ukrepih, ki obujajo spomine na stare čase.

Dr. Janez Juhant o razgreti družbeni sferi in pomanjkanju dialoga

V oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, zaslužnega profesorja in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o vse bolj razgreti družbeni sferi, o pomanjkanju dialoga na politični ravni in o ukrepih, ki obujajo spomine na stare čase.

Tanja Dominko

politikadružba

Doživetja narave

VEČ ...|2. 6. 2023
Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijateleskopastrofotografijameglica KlaraopazovanjeSonceaktivnostsupernova

Naš gost

VEČ ...|3. 6. 2023
Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Maja Morela

spominživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|4. 6. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Jože Bartolj

spominpolitikaTamara Griesser PečarIvan Salmič

Sol in luč

VEČ ...|6. 6. 2023
Anselm Grün: Sreča v veselju do življenja - ponovitev

»Z radostjo dobi življenje popolnoma drugačen okus.« Tako je zapisal sloviti pisatelj in menih, pater Anselm Grün. Prebirali smo odlomke iz knjižice z naslovom Sreča v veselju do življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče v sklopu Abecednika umetnosti življenja.

Anselm Grün: Sreča v veselju do življenja - ponovitev

»Z radostjo dobi življenje popolnoma drugačen okus.« Tako je zapisal sloviti pisatelj in menih, pater Anselm Grün. Prebirali smo odlomke iz knjižice z naslovom Sreča v veselju do življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče v sklopu Abecednika umetnosti življenja.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 6. 2023
Dan Primoža Trubarja - Levstikove nagrade - Festival Vilenica - Ob 130 letnici Janka Glazerja

Dan Primoža Trubarja - Levstikove nagrade - Festival Vilenica - Ob 130 letnici Janka Glazerja

Jože Bartolj

kulturaliteraturaDesa MuckKamila VolčanšekBarbara KorunAndrej BrvarJanko Glazer

Komentar Družina

VEČ ...|8. 6. 2023
Silva Kastelic: Poklic učitelja je treba »rehabilitirati«

Želim si, da bi šola zmogla mladim pokazati malo več veselja do življenja.

Silva Kastelic: Poklic učitelja je treba »rehabilitirati«

Želim si, da bi šola zmogla mladim pokazati malo več veselja do življenja.

Silva Kastelic

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|8. 6. 2023
Spominjamo se dne 8. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 8. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 6. 2023
Zvočna zakladnica Mesečina

Skupina mladih se je lotila posebnega izziva, zbrati kakovostne pravljice za radovedna otroška ušesa. Njihova pot se je začela na nacionalnem tekmovanju v podjetniških idejah POPRI leta 2022, kjer so razvili spletno platformo z otroško vsebino, osvojili prvo mesto v kategoriji Študentje in mladi do 29. let. Ker jih je ideja prevzela, so nadaljevali in ustvarili zbirko najboljših pravljic, ki jih najdete na naslovu  www.mesecina.si.  Moči so usmerili v snemanje pravljic ter v izdelavo aplikacije, ki omogoča še boljšo uporabniško izkušnjo. Računalniško in telefonsko aplikacijo pravljic je predstavil Janez Goršin

Zvočna zakladnica Mesečina

Skupina mladih se je lotila posebnega izziva, zbrati kakovostne pravljice za radovedna otroška ušesa. Njihova pot se je začela na nacionalnem tekmovanju v podjetniških idejah POPRI leta 2022, kjer so razvili spletno platformo z otroško vsebino, osvojili prvo mesto v kategoriji Študentje in mladi do 29. let. Ker jih je ideja prevzela, so nadaljevali in ustvarili zbirko najboljših pravljic, ki jih najdete na naslovu  www.mesecina.si.  Moči so usmerili v snemanje pravljic ter v izdelavo aplikacije, ki omogoča še boljšo uporabniško izkušnjo. Računalniško in telefonsko aplikacijo pravljic je predstavil Janez Goršin

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladidružbaotroci