Doživetja narave

VEČ ...|12. 9. 2025
Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

planinski pogovoriizletPrimorskaKrasrujnaravaplaninski vodnik

Doživetja narave

Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

VEČ ...|12. 9. 2025
Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

Blaž Lesnik

planinski pogovoriizletPrimorskaKrasrujnaravaplaninski vodnik

Doživetja narave

VEČ ...|14. 3. 2025
Turno smučanje v tekmovalni izvedbi in nova odkritja v podzemlju

Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.

Turno smučanje v tekmovalni izvedbi in nova odkritja v podzemlju

Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.

tekmovalno turno smučanjejamarstvosežanski krasMatejeva jama

Doživetja narave

Turno smučanje v tekmovalni izvedbi in nova odkritja v podzemlju

Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.

VEČ ...|14. 3. 2025
Turno smučanje v tekmovalni izvedbi in nova odkritja v podzemlju

Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.

Blaž Lesnik

tekmovalno turno smučanjejamarstvosežanski krasMatejeva jama

Naš gost

VEČ ...|11. 12. 2022
Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

spominživljenjegeografijakrasbreznapedagogikageomorfologijajamešolska geografija

Naš gost

Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

VEČ ...|11. 12. 2022
Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Radio Ognjišče

spominživljenjegeografijakrasbreznapedagogikageomorfologijajamešolska geografija

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 8. 2022
Na Krasu so začeli odstranjevati požgano lesno biomaso

Delo so zaupali družbi Slovenski državni gozdovi, ki ima do 20. avgusta čas, da odstrani skupno okrog 5000 kubičnih metrov v požaru poškodovanega lesa. Zasebni lastniki lahko svoj les do 8. avgusta odstranijo sami.

Na Krasu so začeli odstranjevati požgano lesno biomaso

Delo so zaupali družbi Slovenski državni gozdovi, ki ima do 20. avgusta čas, da odstrani skupno okrog 5000 kubičnih metrov v požaru poškodovanega lesa. Zasebni lastniki lahko svoj les do 8. avgusta odstranijo sami.

naravakmetijstvoKrasles

Minute za kmetijstvo in podeželje

Na Krasu so začeli odstranjevati požgano lesno biomaso

Delo so zaupali družbi Slovenski državni gozdovi, ki ima do 20. avgusta čas, da odstrani skupno okrog 5000 kubičnih metrov v požaru poškodovanega lesa. Zasebni lastniki lahko svoj les do 8. avgusta odstranijo sami.

VEČ ...|5. 8. 2022
Na Krasu so začeli odstranjevati požgano lesno biomaso

Delo so zaupali družbi Slovenski državni gozdovi, ki ima do 20. avgusta čas, da odstrani skupno okrog 5000 kubičnih metrov v požaru poškodovanega lesa. Zasebni lastniki lahko svoj les do 8. avgusta odstranijo sami.

Robert Božič

naravakmetijstvoKrasles

Komentar Družina

VEČ ...|28. 7. 2022
Škofi in duhovniki izražajo bližino z vsemi, ki sodelujejo pri gašenju požara na Krasu

Srčnost, pogum in pripravljenost pomagati. To so le nekatere odlike tistih mož in žena, ki na različne načine pomagajo pri tej naravni nesreči, ki na Krasu spreminja podobo tamkajšnje krajine. Še enkrat več se kaže, da je gasilstvo eno tistih področij v Sloveniji, ki nas združuje in povezuje ter nas navdaja z upanjem, da solidarnost še živi med nami. V dobrem tednu je požar na goriškem Krasu gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev.

 

Škofi in duhovniki izražajo bližino z vsemi, ki sodelujejo pri gašenju požara na Krasu

Srčnost, pogum in pripravljenost pomagati. To so le nekatere odlike tistih mož in žena, ki na različne načine pomagajo pri tej naravni nesreči, ki na Krasu spreminja podobo tamkajšnje krajine. Še enkrat več se kaže, da je gasilstvo eno tistih področij v Sloveniji, ki nas združuje in povezuje ter nas navdaja z upanjem, da solidarnost še živi med nami. V dobrem tednu je požar na goriškem Krasu gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev.

 

komentardružbaslovenijakraspomočsolidarnost

Komentar Družina

Škofi in duhovniki izražajo bližino z vsemi, ki sodelujejo pri gašenju požara na Krasu

Srčnost, pogum in pripravljenost pomagati. To so le nekatere odlike tistih mož in žena, ki na različne načine pomagajo pri tej naravni nesreči, ki na Krasu spreminja podobo tamkajšnje krajine. Še enkrat več se kaže, da je gasilstvo eno tistih področij v Sloveniji, ki nas združuje in povezuje ter nas navdaja z upanjem, da solidarnost še živi med nami. V dobrem tednu je požar na goriškem Krasu gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev.

 

VEČ ...|28. 7. 2022
Škofi in duhovniki izražajo bližino z vsemi, ki sodelujejo pri gašenju požara na Krasu

Srčnost, pogum in pripravljenost pomagati. To so le nekatere odlike tistih mož in žena, ki na različne načine pomagajo pri tej naravni nesreči, ki na Krasu spreminja podobo tamkajšnje krajine. Še enkrat več se kaže, da je gasilstvo eno tistih področij v Sloveniji, ki nas združuje in povezuje ter nas navdaja z upanjem, da solidarnost še živi med nami. V dobrem tednu je požar na goriškem Krasu gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev.

 

Marko Mesojedec

komentardružbaslovenijakraspomočsolidarnost

Doživetja narave

VEČ ...|22. 10. 2021
Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

jamekrasnaravajamarstvokraška breznatolminska breznaSkalarjevo breznoBrezno spečega dinozavra

Doživetja narave

Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

VEČ ...|22. 10. 2021
Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

Blaž Lesnik

jamekrasnaravajamarstvokraška breznatolminska breznaSkalarjevo breznoBrezno spečega dinozavra

Moja zgodba

VEČ ...|21. 10. 2018
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Albin Žvan iz Krepelj na KrasuFranc Dolenc iz Stare vasi pri PostojniIvan Jurjavčič iz IdrijeFranc Rebec iz Parij pri Pivki.

Moja zgodba

Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.
VEČ ...|21. 10. 2018
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Jože Bartolj

Albin Žvan iz Krepelj na KrasuFranc Dolenc iz Stare vasi pri PostojniIvan Jurjavčič iz IdrijeFranc Rebec iz Parij pri Pivki.

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|9. 9. 2025
Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostveramistična razodetjaBogateizemevtanazija

Komentar tedna

VEČ ...|12. 9. 2025
Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 9. 2025
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Robert Božič

kmetijstvoBelgijaBarbara Becimodrikasti jezik

Sol in luč

VEČ ...|9. 9. 2025
Knjiga Meg Meeker: Močni očetje, močne hčere

Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji je že po naslovu namenjena očetom, toda, kot pravi uvod, bosta po branju oba, oče in mati, drugačna, kot sta bila prej. Temu lahko pritrdim in več kot priporočim delo avtorice, ki je zdravnica pediatrinja, svetovalka za mlade v Michiganu. Tokrat smo iz knjige z naslovom Močni očetje, močne hčere, ki jo je napisala Meg Meeker in je izšla pri založbi Ognjišče, prebrali nekaj odlomkov iz drugega poglavja z naslovom Vaša hči potrebuje junaka.

Knjiga Meg Meeker: Močni očetje, močne hčere

Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji je že po naslovu namenjena očetom, toda, kot pravi uvod, bosta po branju oba, oče in mati, drugačna, kot sta bila prej. Temu lahko pritrdim in več kot priporočim delo avtorice, ki je zdravnica pediatrinja, svetovalka za mlade v Michiganu. Tokrat smo iz knjige z naslovom Močni očetje, močne hčere, ki jo je napisala Meg Meeker in je izšla pri založbi Ognjišče, prebrali nekaj odlomkov iz drugega poglavja z naslovom Vaša hči potrebuje junaka.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|15. 9. 2025
Molitev za sinovstvo

Gospod, pomagaj mi, da ti bom sin in kot sin dovolj močan, da bom vedel, kdaj sem šibak, toliko pogumen, da se bom soočil s seboj, ko bom poln ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Molitev za sinovstvo

Gospod, pomagaj mi, da ti bom sin in kot sin dovolj močan, da bom vedel, kdaj sem šibak, toliko pogumen, da se bom soočil s seboj, ko bom poln ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 9. 2025
Koritno, ljuba mi rodna vas

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.

Koritno, ljuba mi rodna vas

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|15. 9. 2025
Od Marije k Mariji 2025

Tokrat smo vam pripravili reportažo z letošnjega kolesarskega romanja.

Od Marije k Mariji 2025

Tokrat smo vam pripravili reportažo z letošnjega kolesarskega romanja.

Nataša Ličen

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 9. 2025
Sklenila se je prenovljena, jubilejna Draga

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se včeraj sklenili 60. Študijski dnevi Draga. Bili so prenovljeni, namesto običajnih predavanj so bila tokrat na sporedu pričevanja gostov. Včeraj je zbrane nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, izročili so tudi 14. Peterlinovo nagrado. Prejel jo je pisatelj in povratnik iz argentinske politične emigracije Zorko Simčič. Zaradi zdravstvenih vzrokov nagrajenca ni bilo na Opčine, je pa zbranim poslal video sporočilo, v katerem se je spomnil tudi soustanovitelja študijskih dnevov Jožeta Peterlina. Na sobotnem slavnostnem večeru ob 60-letnici Drage je zbrane nagovoril novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, predstavili so tudi jubilejni zbornik. Že v petek, prvi dan Drage, sta ob jubileju priznanje organizatorju, Društvu slovenskih izobražencev, izročila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik vlade Matej Arčon.

Sklenila se je prenovljena, jubilejna Draga

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se včeraj sklenili 60. Študijski dnevi Draga. Bili so prenovljeni, namesto običajnih predavanj so bila tokrat na sporedu pričevanja gostov. Včeraj je zbrane nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, izročili so tudi 14. Peterlinovo nagrado. Prejel jo je pisatelj in povratnik iz argentinske politične emigracije Zorko Simčič. Zaradi zdravstvenih vzrokov nagrajenca ni bilo na Opčine, je pa zbranim poslal video sporočilo, v katerem se je spomnil tudi soustanovitelja študijskih dnevov Jožeta Peterlina. Na sobotnem slavnostnem večeru ob 60-letnici Drage je zbrane nagovoril novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, predstavili so tudi jubilejni zbornik. Že v petek, prvi dan Drage, sta ob jubileju priznanje organizatorju, Društvu slovenskih izobražencev, izročila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik vlade Matej Arčon.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura