Svetovalnica
Tokrat smo se bomo posvetili poletnemu branju – spregovorili smo o tem, kaj radi beremo, kako izbiramo knjige za dopust in koliko Slovenci sploh beremo v vročih mesecih in sicer. Naša gostja je bila Ana Zdravje, knjižničarka iz Mestne knjižnice Ljubljana, ki je z nami delila tudi aktualne bralne trende ter vpogled v to, kako se bralne navade spreminjajo.
Svetovalnica
Tokrat smo se bomo posvetili poletnemu branju – spregovorili smo o tem, kaj radi beremo, kako izbiramo knjige za dopust in koliko Slovenci sploh beremo v vročih mesecih in sicer. Naša gostja je bila Ana Zdravje, knjižničarka iz Mestne knjižnice Ljubljana, ki je z nami delila tudi aktualne bralne trende ter vpogled v to, kako se bralne navade spreminjajo.
Kulturni utrinki
Obeta se nam zanimiv dogodek. APZ sv. Cecilije bo s koncertom Odmevi starodavne knjižnice v ponedeljek, 24. 3., ob 20.00 nastopil v Frančiškanski knjižnici v župniji Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani. O njem je spregovoril dirigent in umetniški vodja Miha Zupanc Kovač.
Kulturni utrinki
Obeta se nam zanimiv dogodek. APZ sv. Cecilije bo s koncertom Odmevi starodavne knjižnice v ponedeljek, 24. 3., ob 20.00 nastopil v Frančiškanski knjižnici v župniji Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani. O njem je spregovoril dirigent in umetniški vodja Miha Zupanc Kovač.
Naš gost
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Naš gost
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Naš gost
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.
Naš gost
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.
Kulturni utrinki
Z včerajšnjim dnem se je začel Nacionalni mesec skupnega branja, ki velja za največjo manifestacijo spodbujanja branja in bralne kulture. Ta poteka že sedmo leto in bo letos posvečena branju v javnem prostoru. Predstavili pa smo tudi projekt Naša mala knjižnica, ki z začetkom novega vrtčevskega in šolskega leta vstopa v 17. leto delovanja in katerega namen je spodbujanje branja med najmlajšimi.
Kulturni utrinki
Z včerajšnjim dnem se je začel Nacionalni mesec skupnega branja, ki velja za največjo manifestacijo spodbujanja branja in bralne kulture. Ta poteka že sedmo leto in bo letos posvečena branju v javnem prostoru. Predstavili pa smo tudi projekt Naša mala knjižnica, ki z začetkom novega vrtčevskega in šolskega leta vstopa v 17. leto delovanja in katerega namen je spodbujanje branja med najmlajšimi.
Svetovalnica
Počitnice so se začele, načrti o preživljanju prostega časa so bolj ali manj začrtani, nas pa je zanimalo, kako vanje vključiti dobro knjigo in mladostnika. Koliko jih sploh še bere in kakšna literatura jim je na voljo? Tudi o Poletavcih 2024 smo spregovorili, naš gost je bil Rok Dežman iz Mestne knjižne Ljubljana.
Svetovalnica
Počitnice so se začele, načrti o preživljanju prostega časa so bolj ali manj začrtani, nas pa je zanimalo, kako vanje vključiti dobro knjigo in mladostnika. Koliko jih sploh še bere in kakšna literatura jim je na voljo? Tudi o Poletavcih 2024 smo spregovorili, naš gost je bil Rok Dežman iz Mestne knjižne Ljubljana.
Kulturni utrinki
Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!
Kulturni utrinki
Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Sol in luč
Živimo v času individualizma in pravila radi razlagamo in prirejamo vsak po svoje: omejitev hitrosti je neumna, upoštevati tak ali drugačen red je nesmiselno in zastarelo. Menite, da bi vsi bolje živeli brez institucij, ki so same sebi namen? Verjetno imate v mnogih primerih prav, toda Jordan Peterson svari: »Lahkomiselno zaničevanje družbenih ustanov je lahko nevarno!« V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz prvega poglavja njegove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje, ki mu je dal naslov: »Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov.«
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. september 2025 ob 05-ih
Naš gost
Naš gost je bil nekdanji predsednik državnega sveta in predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.
Duhovna misel
Živela je hudobna, zelo hudobna kmetica. Ko je umrla, ni pustila za seboj niti enega samega dobrega dela. Peklenščki so jo prijeli in jo vrgli v ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Javni štipendijski sklad je objavil razpis za dodelitev štipendij, ki jih lahko za študij v naši državi prejmejo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Gre za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje za pridobitev javnoveljavne stopnje izobrazbe v Slovenije. Višina osnovne štipendije znaša 251,61 evrov mesečno. K štipendiji se lahko dodelijo dodatki. Štipendijo lahko prejmejo, če imajo državljanstvo naše države ali status Slovenca brez državljanstva, lahko pa tudi, če so brez enega ali drugega. Predložiti morajo ustrezna dokazila o slovenskem poreklu do drugega kolena v ravni vrsti in dokazila o članstvu v slovenskih izseljenskih oz. zamejskih strukturah (društvih, organizacijah, itd.) ali dokazila o aktivnih vezeh kandidata s Slovenijo ali druga ustrezna potrdila. Rok za prijavo je 30. september. Do tega datuma morajo zamejci in izseljenci vložiti tudi vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat je odmevala 20. izvedba Blejskega strateškega foruma. V povezavi s tem je zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver komentiral tudi reševanje konfliktov v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter vlogo Kitajske na mednarodnem političnem parketu. Nekaj besed je namenil še dogodku Katoliške mladine z vojaško tematiko, ki je ob napovedi dvignil precej prahu in je bil na koncu preklican.