Petkov večer

VEČ ...|6. 6. 2025
Nejc Lisjak

Kako daleč te lahko pripeljejo sanje, če jim slediš in si pripravljen zanje trdo delati, nam je iz svoje izkušnje povedal Nejc Lísjak, ki je v Radomljah na oder postavil nekaj izjemnih muzikalov, naredil igralsko akademijo v Veliki Britaniji, zdaj pa živi v Londonu, dela na West Endu in išče svojo priložnost.

Nejc Lisjak

Kako daleč te lahko pripeljejo sanje, če jim slediš in si pripravljen zanje trdo delati, nam je iz svoje izkušnje povedal Nejc Lísjak, ki je v Radomljah na oder postavil nekaj izjemnih muzikalov, naredil igralsko akademijo v Veliki Britaniji, zdaj pa živi v Londonu, dela na West Endu in išče svojo priložnost.

muzikaligralstvopogovorštudij

Petkov večer

Nejc Lisjak

Kako daleč te lahko pripeljejo sanje, če jim slediš in si pripravljen zanje trdo delati, nam je iz svoje izkušnje povedal Nejc Lísjak, ki je v Radomljah na oder postavil nekaj izjemnih muzikalov, naredil igralsko akademijo v Veliki Britaniji, zdaj pa živi v Londonu, dela na West Endu in išče svojo priložnost.

VEČ ...|6. 6. 2025
Nejc Lisjak

Kako daleč te lahko pripeljejo sanje, če jim slediš in si pripravljen zanje trdo delati, nam je iz svoje izkušnje povedal Nejc Lísjak, ki je v Radomljah na oder postavil nekaj izjemnih muzikalov, naredil igralsko akademijo v Veliki Britaniji, zdaj pa živi v Londonu, dela na West Endu in išče svojo priložnost.

Marjan Bunič

muzikaligralstvopogovorštudij

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 1. 2025
Dragica Čadež o razstavi v Bežigrajski galeriji 2

V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo akademske kiparke Dragice Čadež. Kiparkine keramično-lesne kompozicije v povezavi z galerijskim prostorom ustvarjajo vtis monumentalne celostne prostorske postavitve.

Dragica Čadež o razstavi v Bežigrajski galeriji 2

V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo akademske kiparke Dragice Čadež. Kiparkine keramično-lesne kompozicije v povezavi z galerijskim prostorom ustvarjajo vtis monumentalne celostne prostorske postavitve.

kulturalikovna umetnostDragica ČadežPrešernova nagrajenka Dragica ČadežRazstava zasloniBežigrajska galerija 2

Kulturni utrinki

Dragica Čadež o razstavi v Bežigrajski galeriji 2

V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo akademske kiparke Dragice Čadež. Kiparkine keramično-lesne kompozicije v povezavi z galerijskim prostorom ustvarjajo vtis monumentalne celostne prostorske postavitve.

VEČ ...|27. 1. 2025
Dragica Čadež o razstavi v Bežigrajski galeriji 2

V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo akademske kiparke Dragice Čadež. Kiparkine keramično-lesne kompozicije v povezavi z galerijskim prostorom ustvarjajo vtis monumentalne celostne prostorske postavitve.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostDragica ČadežPrešernova nagrajenka Dragica ČadežRazstava zasloniBežigrajska galerija 2

Moja zgodba

VEČ ...|12. 1. 2025
Vida Tončič Kravos in Romana Žetko - pričevanji

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko. 

Vida Tončič Kravos in Romana Žetko - pričevanji

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko. 

spominpolitikaemigracija AvstralijaVida Tončič KravosRomana Žetko

Moja zgodba

Vida Tončič Kravos in Romana Žetko - pričevanji

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko. 

VEČ ...|12. 1. 2025
Vida Tončič Kravos in Romana Žetko - pričevanji

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko. 

Jože Bartolj

spominpolitikaemigracija AvstralijaVida Tončič KravosRomana Žetko

Moja zgodba

VEČ ...|22. 12. 2024
Peter Mandelj - pričevanje

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.

Peter Mandelj - pričevanje

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.

spominpolitikaPeter Mandeljemigranti Avstralija

Moja zgodba

Peter Mandelj - pričevanje

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.

VEČ ...|22. 12. 2024
Peter Mandelj - pričevanje

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaPeter Mandeljemigranti Avstralija

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2024
Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

infovladamigrantibrežicepolitikaazil

Informativni prispevki

Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

VEČ ...|5. 3. 2024
Vlada napovedala dva nova azilna centra. Kaj pravijo v Brežicah?

V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.

Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.

Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.

Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.


 

Alen Salihović

infovladamigrantibrežicepolitikaazil

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2024
Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

božičrojstvoJezusradijska igra

Dogodki

Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

VEČ ...|6. 1. 2024
Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Maja MorelaJakob Čuk

božičrojstvoJezusradijska igra

Sobotna iskrica

VEČ ...|17. 12. 2022
Luč miru in Igra svetnikov

Skavti so v našo deželo znova prinesli Luč miru iz Betlehema. Vprašali smo jih, če plamen iz Svete dežele na poti res ne ugasne. V nadaljevanju pa smo predstavili družabno igo Igra svetnikov, ki je plod idej in dela gostov, ki sta razkrila ozadnje nastanka in cilj zanimive igre.

Luč miru in Igra svetnikov

Skavti so v našo deželo znova prinesli Luč miru iz Betlehema. Vprašali smo jih, če plamen iz Svete dežele na poti res ne ugasne. V nadaljevanju pa smo predstavili družabno igo Igra svetnikov, ki je plod idej in dela gostov, ki sta razkrila ozadnje nastanka in cilj zanimive igre.

otrocimladiglasbaduhovnostLuč miruskavtiIgra svetnikovOgnjišče

Sobotna iskrica

Luč miru in Igra svetnikov

Skavti so v našo deželo znova prinesli Luč miru iz Betlehema. Vprašali smo jih, če plamen iz Svete dežele na poti res ne ugasne. V nadaljevanju pa smo predstavili družabno igo Igra svetnikov, ki je plod idej in dela gostov, ki sta razkrila ozadnje nastanka in cilj zanimive igre.

VEČ ...|17. 12. 2022
Luč miru in Igra svetnikov

Skavti so v našo deželo znova prinesli Luč miru iz Betlehema. Vprašali smo jih, če plamen iz Svete dežele na poti res ne ugasne. V nadaljevanju pa smo predstavili družabno igo Igra svetnikov, ki je plod idej in dela gostov, ki sta razkrila ozadnje nastanka in cilj zanimive igre.

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostLuč miruskavtiIgra svetnikovOgnjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|3. 12. 2022
Miklavževa igrica in nova pesmarica On živi

Slišali ste Miklavževo radijsko igrico Menjava na vrhu, ki je pred leti izšla pri založbi Mladika, Radijski oder pa jo je posnel za tržaški Radio Trst A. Angelčki so povabili otroke: Hitro, hitro, bratci dragi, kmalu bo Miklavžev god! V drugem delu oddaje pa smo predstavili pesmarico za otroke On živi!. Prinaša lepo zalogo znanih in novih pesmi, ki slavijo Gospoda in življenje. 

Miklavževa igrica in nova pesmarica On živi

Slišali ste Miklavževo radijsko igrico Menjava na vrhu, ki je pred leti izšla pri založbi Mladika, Radijski oder pa jo je posnel za tržaški Radio Trst A. Angelčki so povabili otroke: Hitro, hitro, bratci dragi, kmalu bo Miklavžev god! V drugem delu oddaje pa smo predstavili pesmarico za otroke On živi!. Prinaša lepo zalogo znanih in novih pesmi, ki slavijo Gospoda in življenje. 

otrocimladiglasbaduhovnostmenajva na vrhuMiklavžigricaigraOn živi za otrokeEmanuelzaložba

Sobotna iskrica

Miklavževa igrica in nova pesmarica On živi

Slišali ste Miklavževo radijsko igrico Menjava na vrhu, ki je pred leti izšla pri založbi Mladika, Radijski oder pa jo je posnel za tržaški Radio Trst A. Angelčki so povabili otroke: Hitro, hitro, bratci dragi, kmalu bo Miklavžev god! V drugem delu oddaje pa smo predstavili pesmarico za otroke On živi!. Prinaša lepo zalogo znanih in novih pesmi, ki slavijo Gospoda in življenje. 

VEČ ...|3. 12. 2022
Miklavževa igrica in nova pesmarica On živi

Slišali ste Miklavževo radijsko igrico Menjava na vrhu, ki je pred leti izšla pri založbi Mladika, Radijski oder pa jo je posnel za tržaški Radio Trst A. Angelčki so povabili otroke: Hitro, hitro, bratci dragi, kmalu bo Miklavžev god! V drugem delu oddaje pa smo predstavili pesmarico za otroke On živi!. Prinaša lepo zalogo znanih in novih pesmi, ki slavijo Gospoda in življenje. 

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostmenajva na vrhuMiklavžigricaigraOn živi za otrokeEmanuelzaložba

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|1. 7. 2025
Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Rok Mihevc

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 7. 2025
Slovenski dan v Hamiltonu

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

Slovenski dan v Hamiltonu

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Naš gost

VEČ ...|28. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Nataša Ličen

spominživljenjepogovor

Doživetja narave

VEČ ...|27. 6. 2025
Akademija ob 180. obletnici rojstva Jakoba Aljaža

Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.

Akademija ob 180. obletnici rojstva Jakoba Aljaža

Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.

Blaž Lesnik

planinska zgodovinaJakob AljažOd doma do domaAljaževa potplaninstvonaravadomovina

Rožni venec

VEČ ...|2. 7. 2025
Častitljivi del dne 2. 7.

Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.

Častitljivi del dne 2. 7.

Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.

Radio Ognjišče

Od slike do besede

VEČ ...|1. 7. 2025
Nikiforos Vrettakos

V oddaji na prvi julijski večer smo spoznali grškega pesnika Nikiforosa Vrettakosa, predstavila nam ga je prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos, ki je prispevala tudi spremno besedo in bo gostja v našem studiu.

Nikiforos Vrettakos

V oddaji na prvi julijski večer smo spoznali grškega pesnika Nikiforosa Vrettakosa, predstavila nam ga je prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos, ki je prispevala tudi spremno besedo in bo gostja v našem studiu.

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|1. 7. 2025
Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno?

Zakaj besede odgovornost, odločitev za eno osebo, zaveza... danes skoraj nimajo več mesta v naši družbi? Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno? O tem in o drugih tematikah, ki mlade zanimajo, ko se pripravljajo na sklenitev zakonske zveze, smo se pogovarjali z zakoncema Klaro in in Blažem Otrinom. Povprašali smo ju tudi, kako usklajujeta družinske finance in v čem je lepota zakonske spolnosti. 

Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno?

Zakaj besede odgovornost, odločitev za eno osebo, zaveza... danes skoraj nimajo več mesta v naši družbi? Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno? O tem in o drugih tematikah, ki mlade zanimajo, ko se pripravljajo na sklenitev zakonske zveze, smo se pogovarjali z zakoncema Klaro in in Blažem Otrinom. Povprašali smo ju tudi, kako usklajujeta družinske finance in v čem je lepota zakonske spolnosti. 

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan