Kulturni utrinki
VEČ ...|15. 11. 2019
Večer v spomin dr. Andreju Capudru
V torek, 19. novembra 2019, ob 19. uri, bo v dvorani Slovenske matice večer v spomin dr. Andreju Capudru. predstavil nam ga je publicist in diplomat Igor Senčar.
Kulturni utrinki
Večer v spomin dr. Andreju Capudru
VEČ ...|15. 11. 2019
Kulturni utrinki
VEČ ...|27. 8. 2018
V spomin Andreju Capudru in Cirilu Zlobcu - Boris Pahor slavil 105 let
V 76. letu starosti je v sredo umrl romanist, pisatelj, prevajalec in politik Andrej Capuder. Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev, na ljubljanski Filozofski fakulteti je predaval zgodovino francoske književnosti in bil minister za kulturo v prvi slovenski vladi.Capuder se je rodil leta 1942 v Ljubljani. Diplomiral in doktoriral je na romanskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je nato kot docent in profesor 30 let predaval zgodovino francoske književnosti. Že zgodaj je začel pisati poezijo, nato pa se je posvetil prevajanju Dantejeve Božanske komedije. Pisal je tudi romane. Njegov prvenec Bič in vrtavka iz leta 1975 je vzbudil nezaželeno pozornost cenzure takratne države in bil umaknjen iz prodaje. V svoji romaneskni trilogiji Rapsodija 20, Iskanje drugega in Reka pozabe, ki je izšla med letoma 1982 in 2005, je izpisal fresko Slovencev v 20. stoletju.
Kulturni utrinki
V spomin Andreju Capudru in Cirilu Zlobcu - Boris Pahor slavil 105 let
VEČ ...|27. 8. 2018
Priporočamo
|
Aktualno
Komentar tedna
VEČ ...|17. 1. 2020
Lenart Rihar: Verski tisk za zdravo pamet
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
Pogovor o
VEČ ...|15. 1. 2020
Se bodo razmere na Bližnjem vzhodu stabilizirale?
O zaostrenih odnosih med ZDA in Iranom, možnem razvoju dogodkov ter vplivu dogajanja na stabilnost regije. Gostje so bili politična analitika dr. Primož Šterbenc in Klemen Balanč ter obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.
Duhovna misel
VEČ ...|18. 1. 2020
Bolni. Grešniki. Jaz. Ti.
Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.(Mr 2, 17)
Sol in luč
VEČ ...|14. 1. 2020
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.
O klasiki drugače
VEČ ...|19. 1. 2020
Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.
Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.
Moja zgodba
VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.
Slovenski mučenci 20. stoletja
VEČ ...|19. 1. 2020
Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj
Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|19. 1. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 1.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Graditelji slovenskega doma
VEČ ...|19. 1. 2020
Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.