Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.
Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.
Naša gostja zakonska in družinska terapevtka Jana Lavtižar je spregovorila o dilemi: kdaj ostati v zakonu ali zvezi in kdaj oditi? Vse prevečkrat namreč ljudje iščejo sebi podobne osebe, s katero se bodo v vsem ujeli. A kmalu pride resničnost, ki zahteva, da se vsak nekako odlepi od vzorcev vedenja, ki kvarijo odnose.
Naša gostja zakonska in družinska terapevtka Jana Lavtižar je spregovorila o dilemi: kdaj ostati v zakonu ali zvezi in kdaj oditi? Vse prevečkrat namreč ljudje iščejo sebi podobne osebe, s katero se bodo v vsem ujeli. A kmalu pride resničnost, ki zahteva, da se vsak nekako odlepi od vzorcev vedenja, ki kvarijo odnose.
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Zvezo Sožitje, ki deluje že 60 let. Zvezo Sožitje sestavljajo društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, ki delujejo v Sloveniji. Naša sogovornica je bila direktorica Mateja De Reya, ki je predstavila njihova prizadevanja; tako boste izvedeli več o delovanju njihovega dnevnega centra, programa vseživljenjskega učenja, pomoči družinam in njihovih prostovoljcih.
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Zvezo Sožitje, ki deluje že 60 let. Zvezo Sožitje sestavljajo društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, ki delujejo v Sloveniji. Naša sogovornica je bila direktorica Mateja De Reya, ki je predstavila njihova prizadevanja; tako boste izvedeli več o delovanju njihovega dnevnega centra, programa vseživljenjskega učenja, pomoči družinam in njihovih prostovoljcih.
Naša gostja v tokratnem sobotnem popoldnevu je bila dr. Dušàna Findeisen, kivodi Inštitut za raziskovanje in razvoj izobraževanja pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Z izobraževanjem starejših se ukvarja že več desetletij. Bila je izvedenka Age Platform Europe in zunanja izvedenka Evropske komisije za izobraževanje starejših. Je ustanoviteljica Šole za tretje življenjsko obdobje in soustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, podpredsednica obdonavskega združenja DANET, avtorica večih monografij in več sto člankov ter soavtorica več kot 25 evropskih projektov na temo družbeno angažiranega izobraževanja in družbeno angažirane umetnosti starejših.
V pogovoru je med drugim spregovorila tudi o svoji izkušnji z izgorelostjo in kaj je bilo tisto, kar ji je pomagalo, da se je izvila iz njenega primeža.
Naša gostja v tokratnem sobotnem popoldnevu je bila dr. Dušàna Findeisen, kivodi Inštitut za raziskovanje in razvoj izobraževanja pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Z izobraževanjem starejših se ukvarja že več desetletij. Bila je izvedenka Age Platform Europe in zunanja izvedenka Evropske komisije za izobraževanje starejših. Je ustanoviteljica Šole za tretje življenjsko obdobje in soustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, podpredsednica obdonavskega združenja DANET, avtorica večih monografij in več sto člankov ter soavtorica več kot 25 evropskih projektov na temo družbeno angažiranega izobraževanja in družbeno angažirane umetnosti starejših.
V pogovoru je med drugim spregovorila tudi o svoji izkušnji z izgorelostjo in kaj je bilo tisto, kar ji je pomagalo, da se je izvila iz njenega primeža.
V tokratni oddaji smo govorili o motivaciji do učenja, kako si lahko pomagamo, ko uplahne volja? Po praznikih mnogi lovijo ravnotežje in moč za nadaljevanje. Ali obstajajo učne metode, ki delujejo in so dober pripomoček za uspešno končanje šolanja, tečajev, oziroma vseh aktivnosti, s katerimi smo pred časom začeli? Govorili pa smo tudi o motnji, ki povzroča nemalo težav pri učenju. Z nami je bila dr. Urška Sešek, jezikoslovka, pedagoginja in izvajalka celostne učne pomoči, presojevalka za skotopični sindrom.
V tokratni oddaji smo govorili o motivaciji do učenja, kako si lahko pomagamo, ko uplahne volja? Po praznikih mnogi lovijo ravnotežje in moč za nadaljevanje. Ali obstajajo učne metode, ki delujejo in so dober pripomoček za uspešno končanje šolanja, tečajev, oziroma vseh aktivnosti, s katerimi smo pred časom začeli? Govorili pa smo tudi o motnji, ki povzroča nemalo težav pri učenju. Z nami je bila dr. Urška Sešek, jezikoslovka, pedagoginja in izvajalka celostne učne pomoči, presojevalka za skotopični sindrom.
Čuječnost je navada, ki se je ne moremo naučiti čez noč, ampak se moramo odločiti za nekatere spremembe v naših navadah. Kaj to konkretno pomeni, nam je povedala psihologinja Anja Čorič.
Čuječnost je navada, ki se je ne moremo naučiti čez noč, ampak se moramo odločiti za nekatere spremembe v naših navadah. Kaj to konkretno pomeni, nam je povedala psihologinja Anja Čorič.
Bliža se čas popravnih izpitov in jesenskih izpitnih rokov, zato v Kolokviju govorimo o učenju in pomnjenju. Z nami je strokovnjakinja na tem področju, doktorica psihologije Katarina Habe.
Bliža se čas popravnih izpitov in jesenskih izpitnih rokov, zato v Kolokviju govorimo o učenju in pomnjenju. Z nami je strokovnjakinja na tem področju, doktorica psihologije Katarina Habe.
V junijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Govorili sva o motivaciji za zadnja letošnja preverjanja znanja, o nagrajevanju učnih dosežkov naših otrok ter o pomenu počitnic. Pa tudi o tem, kako se soočiti s šolskim neuspehom in kakšna je pri tem vloga staršev. Del pogovora je bil namenjen tudi prepoznavanju duševnih stisk mladih; kako jih blažiti in kako preprečiti.
V junijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Govorili sva o motivaciji za zadnja letošnja preverjanja znanja, o nagrajevanju učnih dosežkov naših otrok ter o pomenu počitnic. Pa tudi o tem, kako se soočiti s šolskim neuspehom in kakšna je pri tem vloga staršev. Del pogovora je bil namenjen tudi prepoznavanju duševnih stisk mladih; kako jih blažiti in kako preprečiti.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. april 2024 ob 05-ih
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.