Moja zgodba

VEČ ...|16. 7. 2023
Janez Žakelj in Viktorija Kolarič - Pričevanje

Poslušate lahko dve pričevanji, ki so ju sodelavci Študijskega centra za narodno spravo posneli leta 2011 v Clevelandu, ob obisku pri tamkajšnjih Slovencih. Najprej je spregovoril Janez Žakelj, rojen leta 1941 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Spregovoril je o svojem očetu, mami in o posledicah, ki jih je zaradi partizanskega nasilja in Ozne utrpela njihova družina. Sledi še krajše pričevanje Viktorije Bajda Kolarič, rojene leta 1931 v Prebačevem pri Kranju! 
 

Janez Žakelj in Viktorija Kolarič - Pričevanje

Poslušate lahko dve pričevanji, ki so ju sodelavci Študijskega centra za narodno spravo posneli leta 2011 v Clevelandu, ob obisku pri tamkajšnjih Slovencih. Najprej je spregovoril Janez Žakelj, rojen leta 1941 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Spregovoril je o svojem očetu, mami in o posledicah, ki jih je zaradi partizanskega nasilja in Ozne utrpela njihova družina. Sledi še krajše pričevanje Viktorije Bajda Kolarič, rojene leta 1931 v Prebačevem pri Kranju! 
 

spominpolitikaJanez ŽakeljViktorija Bajda Kolarič

Moja zgodba

Janez Žakelj in Viktorija Kolarič - Pričevanje

Poslušate lahko dve pričevanji, ki so ju sodelavci Študijskega centra za narodno spravo posneli leta 2011 v Clevelandu, ob obisku pri tamkajšnjih Slovencih. Najprej je spregovoril Janez Žakelj, rojen leta 1941 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Spregovoril je o svojem očetu, mami in o posledicah, ki jih je zaradi partizanskega nasilja in Ozne utrpela njihova družina. Sledi še krajše pričevanje Viktorije Bajda Kolarič, rojene leta 1931 v Prebačevem pri Kranju! 
 

VEČ ...|16. 7. 2023
Janez Žakelj in Viktorija Kolarič - Pričevanje

Poslušate lahko dve pričevanji, ki so ju sodelavci Študijskega centra za narodno spravo posneli leta 2011 v Clevelandu, ob obisku pri tamkajšnjih Slovencih. Najprej je spregovoril Janez Žakelj, rojen leta 1941 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Spregovoril je o svojem očetu, mami in o posledicah, ki jih je zaradi partizanskega nasilja in Ozne utrpela njihova družina. Sledi še krajše pričevanje Viktorije Bajda Kolarič, rojene leta 1931 v Prebačevem pri Kranju! 
 

Jože Bartolj

spominpolitikaJanez ŽakeljViktorija Bajda Kolarič

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 10. 2022
Kaj se letos dogaja z ajdo?

Ajda je strniščni dosevek, ki njivam prinaša veliko dobrobiti. V dobrih letih prav sredi oktobra požanjemo tudi pridelek zrnja. Letos so marsikje težave, ki so posledica hude poletne suše pravi mag. Jože Mohar.

Kaj se letos dogaja z ajdo?

Ajda je strniščni dosevek, ki njivam prinaša veliko dobrobiti. V dobrih letih prav sredi oktobra požanjemo tudi pridelek zrnja. Letos so marsikje težave, ki so posledica hude poletne suše pravi mag. Jože Mohar.

ajdažetevsuša

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kaj se letos dogaja z ajdo?

Ajda je strniščni dosevek, ki njivam prinaša veliko dobrobiti. V dobrih letih prav sredi oktobra požanjemo tudi pridelek zrnja. Letos so marsikje težave, ki so posledica hude poletne suše pravi mag. Jože Mohar.

VEČ ...|12. 10. 2022
Kaj se letos dogaja z ajdo?

Ajda je strniščni dosevek, ki njivam prinaša veliko dobrobiti. V dobrih letih prav sredi oktobra požanjemo tudi pridelek zrnja. Letos so marsikje težave, ki so posledica hude poletne suše pravi mag. Jože Mohar.

Robert Božič

ajdažetevsuša

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 7. 2022
Ivan Brodnjak: Vse o ajdi Hajdoše

Te dni je zadnji čas za setev ajde, če želite biti jeseni zadovoljni s pridelkom zrnja. Vse je seveda odvisno od tega, če bo zaradi suše seme lahko vzklilo in tudi kako zgodaj bodo nastopile jesenske slane. Ivan Brodnjak, ki mu je v minulih letih uspelo vzgojiti novo slovensko sorto ajde, imenovano Hajdoše, je z nami delil nekaj nasvetov o zakonitostih njene pridelave.

Ivan Brodnjak: Vse o ajdi Hajdoše

Te dni je zadnji čas za setev ajde, če želite biti jeseni zadovoljni s pridelkom zrnja. Vse je seveda odvisno od tega, če bo zaradi suše seme lahko vzklilo in tudi kako zgodaj bodo nastopile jesenske slane. Ivan Brodnjak, ki mu je v minulih letih uspelo vzgojiti novo slovensko sorto ajde, imenovano Hajdoše, je z nami delil nekaj nasvetov o zakonitostih njene pridelave.

naravakmetijstvoajdaHajdoše

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ivan Brodnjak: Vse o ajdi Hajdoše

Te dni je zadnji čas za setev ajde, če želite biti jeseni zadovoljni s pridelkom zrnja. Vse je seveda odvisno od tega, če bo zaradi suše seme lahko vzklilo in tudi kako zgodaj bodo nastopile jesenske slane. Ivan Brodnjak, ki mu je v minulih letih uspelo vzgojiti novo slovensko sorto ajde, imenovano Hajdoše, je z nami delil nekaj nasvetov o zakonitostih njene pridelave.

VEČ ...|28. 7. 2022
Ivan Brodnjak: Vse o ajdi Hajdoše

Te dni je zadnji čas za setev ajde, če želite biti jeseni zadovoljni s pridelkom zrnja. Vse je seveda odvisno od tega, če bo zaradi suše seme lahko vzklilo in tudi kako zgodaj bodo nastopile jesenske slane. Ivan Brodnjak, ki mu je v minulih letih uspelo vzgojiti novo slovensko sorto ajde, imenovano Hajdoše, je z nami delil nekaj nasvetov o zakonitostih njene pridelave.

Robert Božič

naravakmetijstvoajdaHajdoše

Moja zgodba

VEČ ...|4. 10. 2020
Pričevanje - Janez Marolt ter Karel in Majda Lončar

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili trem pričevalcem vezanim na horjulsko dolino. To so bili Janez Marolt s Korene ter Karel in Majda Lončar, ki živita v Clevelandu v Ameriki. Spregovorili so o težkih razmerah zaradi partizanskega nasilja, begunskih poteh in časih, ko so se razbite družine spet srečale.

Pričevanje - Janez Marolt ter Karel in Majda Lončar

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili trem pričevalcem vezanim na horjulsko dolino. To so bili Janez Marolt s Korene ter Karel in Majda Lončar, ki živita v Clevelandu v Ameriki. Spregovorili so o težkih razmerah zaradi partizanskega nasilja, begunskih poteh in časih, ko so se razbite družine spet srečale.

spominJanez MaroltKarel Majda Lončar

Moja zgodba

Pričevanje - Janez Marolt ter Karel in Majda Lončar
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili trem pričevalcem vezanim na horjulsko dolino. To so bili Janez Marolt s Korene ter Karel in Majda Lončar, ki živita v Clevelandu v Ameriki. Spregovorili so o težkih razmerah zaradi partizanskega nasilja, begunskih poteh in časih, ko so se razbite družine spet srečale.
VEČ ...|4. 10. 2020
Pričevanje - Janez Marolt ter Karel in Majda Lončar
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili trem pričevalcem vezanim na horjulsko dolino. To so bili Janez Marolt s Korene ter Karel in Majda Lončar, ki živita v Clevelandu v Ameriki. Spregovorili so o težkih razmerah zaradi partizanskega nasilja, begunskih poteh in časih, ko so se razbite družine spet srečale.

Jože Bartolj

spominJanez MaroltKarel Majda Lončar

Moja zgodba

VEČ ...|12. 1. 2020
Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del

Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del

Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

spominMartin BreceljMajda Jazbec MačekErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del
Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.
VEČ ...|12. 1. 2020
Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del
Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

Jože Bartolj

spominMartin BreceljMajda Jazbec MačekErnest Jazbec

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 11. 2025
Razstava arhivskih fotografij na Vrhniki

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Razstava arhivskih fotografij na Vrhniki

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|4. 11. 2025
Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Tadej Sadar

Naš pogled

VEČ ...|4. 11. 2025
Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

Marko Čižman

komentar

Pogovor o

VEČ ...|29. 10. 2025
Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Spominjamo se

VEČ ...|5. 11. 2025
Spominjamo se dne 5. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|5. 11. 2025
Srečen

Njegovo veličanstvo, kralj Jurij, je bil zelo žalosten. Zdravja, služabnikov in služabnic, pijače in jedače, moči in priljubljenost je imel več, kot si je ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Srečen

Njegovo veličanstvo, kralj Jurij, je bil zelo žalosten. Zdravja, služabnikov in služabnic, pijače in jedače, moči in priljubljenost je imel več, kot si je ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|5. 11. 2025
Častitljivi del

Molitev je vodil jezuit Miran Žvanut.

Častitljivi del

Molitev je vodil jezuit Miran Žvanut.

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|5. 11. 2025
Elizabeta in Zaharija

Elizabeta in Zaharija

Radio Ognjišče

duhovnostspomin