Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 9. 2019
Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas

Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.

Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas

Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.

kulturaJurij PaljkUmetniki za karitas

Kulturni utrinki

Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas
Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.
VEČ ...|11. 9. 2019
Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas
Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.

Jože Bartolj

kulturaJurij PaljkUmetniki za karitas

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2019
8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski

V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.

8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski

V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.

umetniki za Karitasškof Jurij Bizjaknajdbe z Gosposvetske

Kulturni utrinki

8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski
V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.
VEČ ...|6. 2. 2019
8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski
V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.

Jože Bartolj

umetniki za Karitasškof Jurij Bizjaknajdbe z Gosposvetske

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 11. 2018
Vbilo na slavnostno akademijo in razstavo Umetniki za Karitas v petek ob 19.h v Vipavo

Vbilo na slavnostno akademijo in razstavo Umetniki za Karitas v petek ob 19.h v Vipavo

kulturaumetniki za karitas 2018jožica ličenklavidj tuttatadej žugmanvivijana kljun

Kulturni utrinki

Vbilo na slavnostno akademijo in razstavo Umetniki za Karitas v petek ob 19.h v Vipavo
VEČ ...|14. 11. 2018
Vbilo na slavnostno akademijo in razstavo Umetniki za Karitas v petek ob 19.h v Vipavo

Jože Bartolj

kulturaumetniki za karitas 2018jožica ličenklavidj tuttatadej žugmanvivijana kljun

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 8. 2018
Reportaža iz likovne kolonije Umetniki za karitas 2018

Že od ponedeljka 13. avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »... polno prgišče lepote ...«. Tam je zbranih kar nekaj likovnih ustvarjalcev, ki se jim za dan ali dva pridružili tudi strokovni sodelavci in udeleženci lanske kolonije. V torek smo jih obiskali z mikrofonom in ob tem pripravili še spominski pogovor o razvoju Sinjega vrha, predvsem pa o ljudeh, ki so ga ustvarili. Tokrat sodelujejo umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana Kljun, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne je bil povabljen Sead Emrić ter iz Hrvaške Mirjana Matić. Častni gost kolonije je letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.

Reportaža iz likovne kolonije Umetniki za karitas 2018

Že od ponedeljka 13. avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »... polno prgišče lepote ...«. Tam je zbranih kar nekaj likovnih ustvarjalcev, ki se jim za dan ali dva pridružili tudi strokovni sodelavci in udeleženci lanske kolonije. V torek smo jih obiskali z mikrofonom in ob tem pripravili še spominski pogovor o razvoju Sinjega vrha, predvsem pa o ljudeh, ki so ga ustvarili. Tokrat sodelujejo umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana Kljun, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne je bil povabljen Sead Emrić ter iz Hrvaške Mirjana Matić. Častni gost kolonije je letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.

kulturaumetniki za karitas

Kulturni utrinki

Reportaža iz likovne kolonije Umetniki za karitas 2018
Že od ponedeljka 13. avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »... polno prgišče lepote ...«. Tam je zbranih kar nekaj likovnih ustvarjalcev, ki se jim za dan ali dva pridružili tudi strokovni sodelavci in udeleženci lanske kolonije. V torek smo jih obiskali z mikrofonom in ob tem pripravili še spominski pogovor o razvoju Sinjega vrha, predvsem pa o ljudeh, ki so ga ustvarili. Tokrat sodelujejo umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana Kljun, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne je bil povabljen Sead Emrić ter iz Hrvaške Mirjana Matić. Častni gost kolonije je letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.
VEČ ...|16. 8. 2018
Reportaža iz likovne kolonije Umetniki za karitas 2018
Že od ponedeljka 13. avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »... polno prgišče lepote ...«. Tam je zbranih kar nekaj likovnih ustvarjalcev, ki se jim za dan ali dva pridružili tudi strokovni sodelavci in udeleženci lanske kolonije. V torek smo jih obiskali z mikrofonom in ob tem pripravili še spominski pogovor o razvoju Sinjega vrha, predvsem pa o ljudeh, ki so ga ustvarili. Tokrat sodelujejo umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana Kljun, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne je bil povabljen Sead Emrić ter iz Hrvaške Mirjana Matić. Častni gost kolonije je letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.

Jože Bartolj

kulturaumetniki za karitas

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 8. 2018
Jožica Ličen napoveduje že 24. likovno kolonijo Umetniki za Karitas

Od 13. do 17. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »Polno prgišče lepote..« (I. Cankar) Geslo kolonije in razstav 2018/2019 »…polno prgišče lepote….« je povezana praznovanjem Cankarjevega leta. Tokrat bodo v koloniji sodelovali naslednji umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana kljun, Joso Knez, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne prihaja Sead Emrić, iz Hrvaške pa Mirjana Matić. Častni gost kolonije bo letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.

Jožica Ličen napoveduje že 24. likovno kolonijo Umetniki za Karitas

Od 13. do 17. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »Polno prgišče lepote..« (I. Cankar) Geslo kolonije in razstav 2018/2019 »…polno prgišče lepote….« je povezana praznovanjem Cankarjevega leta. Tokrat bodo v koloniji sodelovali naslednji umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana kljun, Joso Knez, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne prihaja Sead Emrić, iz Hrvaške pa Mirjana Matić. Častni gost kolonije bo letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.

kulturaumetniki za karitas

Kulturni utrinki

Jožica Ličen napoveduje že 24. likovno kolonijo Umetniki za Karitas
Od 13. do 17. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »Polno prgišče lepote..« (I. Cankar) Geslo kolonije in razstav 2018/2019 »…polno prgišče lepote….« je povezana praznovanjem Cankarjevega leta. Tokrat bodo v koloniji sodelovali naslednji umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana kljun, Joso Knez, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne prihaja Sead Emrić, iz Hrvaške pa Mirjana Matić. Častni gost kolonije bo letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.
VEČ ...|7. 8. 2018
Jožica Ličen napoveduje že 24. likovno kolonijo Umetniki za Karitas
Od 13. do 17. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »Polno prgišče lepote..« (I. Cankar) Geslo kolonije in razstav 2018/2019 »…polno prgišče lepote….« je povezana praznovanjem Cankarjevega leta. Tokrat bodo v koloniji sodelovali naslednji umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana kljun, Joso Knez, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne prihaja Sead Emrić, iz Hrvaške pa Mirjana Matić. Častni gost kolonije bo letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.

Jože Bartolj

kulturaumetniki za karitas

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Globine

VEČ ...|10. 9. 2019
O izpuščanju

Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

O izpuščanju

Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijpogovor

Doživetja narave

VEČ ...|13. 9. 2019
Dobitnik Zlatega cepina Luka Stražar

V tokratni oddaji je o svojem doživljanju gora, navpičnic v skalah in večnega ledu spregovoril aktualni dobitnik Zlatega cepina Luka Stražar.

Dobitnik Zlatega cepina Luka Stražar

V tokratni oddaji je o svojem doživljanju gora, navpičnic v skalah in večnega ledu spregovoril aktualni dobitnik Zlatega cepina Luka Stražar.

Blaž Lesnik

naravapogovoršportLuka Stražarzlati cepin

Naš pogled

VEČ ...|17. 9. 2019
Saj ne vedo kaj delajo

Avtor kritično razmišlja o praznovanju vrnitve Primorske k matični domovini pod rdečo zvezdo. Pod to isto zvezdo je še leta 1990 padel prebežnik, ki je skušal prečkati mejo med Jugoslavijo in italijo.

Saj ne vedo kaj delajo

Avtor kritično razmišlja o praznovanju vrnitve Primorske k matični domovini pod rdečo zvezdo. Pod to isto zvezdo je še leta 1990 padel prebežnik, ki je skušal prečkati mejo med Jugoslavijo in italijo.

Renato Podbersič

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|15. 9. 2019
Zgodbe, edinstvenost in komunikacija

V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.

Zgodbe, edinstvenost in komunikacija

V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.

Slavi Košir

družbakmetijstvopogovor

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Jože Bartolj

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Iz Betanije

VEČ ...|18. 9. 2019
Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Mateja Subotičanec

mladivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2019
Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanjepogovor