Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 12. 2023
Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Globine

VEČ ...|14. 11. 2023
Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Blaž Lesnik

Pogovor o

VEČ ...|6. 12. 2023
Obdarovanje, stiske in doživljanje prazničnega časa

Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.

Obdarovanje, stiske in doživljanje prazničnega časa

Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.

Maja Morela

politikaživljenje

Naš gost

VEČ ...|2. 12. 2023
Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Jože Bartolj

spominživljenjeAgata FreyerLectarijalutkeEdi Majaron

Svetovalnica

VEČ ...|7. 12. 2023
Kaj lahko ob zimskem naraščanju okužb sami storimo za svoje zdravje?

V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.

Kaj lahko ob zimskem naraščanju okužb sami storimo za svoje zdravje?

V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvokoronavirus

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 12. 2023
Ivan Sivec o svoji knjigi o Valentinu Vodniku

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 12. 2023
Dezziv - inovativna mehanska zavora invalidskih vozičkov

Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom

Dezziv - inovativna mehanska zavora invalidskih vozičkov

Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbapogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 12. 2023
Miša Pušenjak o tem, ali slana res vpliva na okus kisle repe

Starejši ljudje na podeželju vedo povedati, da na res dobro kislo repo vpliva tudi to, če je repo na njivi vsaj enkrat dobila tudi slana. A Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor ob tem opozarja, da pa zelo nizke temperature lahko povzročijo, de repa zmrzne in je potem steklasta ter neuporabna.

Miša Pušenjak o tem, ali slana res vpliva na okus kisle repe

Starejši ljudje na podeželju vedo povedati, da na res dobro kislo repo vpliva tudi to, če je repo na njivi vsaj enkrat dobila tudi slana. A Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor ob tem opozarja, da pa zelo nizke temperature lahko povzročijo, de repa zmrzne in je potem steklasta ter neuporabna.

Robert Božič

naravakmetijstvovrtsvetovanjerepa

Svetovalnica

VEČ ...|7. 12. 2023
Kaj lahko ob zimskem naraščanju okužb sami storimo za svoje zdravje?

V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.

Kaj lahko ob zimskem naraščanju okužb sami storimo za svoje zdravje?

V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvokoronavirus