Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

V teh dneh se veselimo in praznujemo slovensko državnost, ki se je rodila v milostnih časih pred triintridesetimi leti. Avtorica razmišlja o moči dobrotnosti in skritih kapacitetah, ki jih lahko razvijemo v težkih časih. Odkrijte z nami, kako lahko vsak izmed nas prispeva k boljši prihodnosti in zdravi Sloveniji.

Janez Juhant razmišlja kako se izviti iz levičarskih postkomunističnih in starih komunističnih vezi in zaživeti odgovorno življenje v Sloveniji in Evropski zvezi, ki bo zagotovilo duhovni in materialni blagor.

V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost nekdanji direktor ukinjenega Muzeja novejše zgodovine dr. Jože Dežman. V oddaji smo najprej voščili ob državnem prazniku, potem pa razmišljali o samostojnosti in razlogih za praznovanje. Po 32. letih se namreč zdi, da smo na pragu restavracije socialističnega sistema. Nekateri, predvsem mladi imajo težavo s točko preloma, osamosvojitvijo. Zdi se, da se ne zavedajo razlike med nekdanjo totalitarno komunistično Slovenijo in demokratično, na človekovih pravicah, pluralnosti in svobodi temelječo Republiko Slovenijo.

Na Bučki pri Škocjanu so novembra odprli novo stanovanjsko hišo, ki je namenjena čim bolj samostojnemu življenju oseb s posebnimi potrebami. Direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik nam je povedal, kdo skrbi za nemoteno delovanje hiše in kako jih sprejemajo krajani na Bučki.

Tokrat smo slišali Klaro Selevšek iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je kot osnovnošolka letošnje poletje v veliki meri preživela v Domu starejših Taber. Vprašali smo tudi njeno mamo Alison Selevšek, kako ona vidi to izkušnjo prostovoljstva.

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba je bila tokrat na sporedu še zadnja, četrta oddaja v kateri je Neža Strajnar predstavila odzive emigrantskega časopisja na slovensko samostojnost med letoma 1990-1992.