Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 7. 2024
Dr. Jernej Letnar Černič o stanju demokracije v Sloveniji

V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.

Dr. Jernej Letnar Černič o stanju demokracije v Sloveniji

V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.

politikainfopravoustavačlovekove pravicejernej letnar černič

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Jernej Letnar Černič o stanju demokracije v Sloveniji

V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.

VEČ ...|1. 7. 2024
Dr. Jernej Letnar Černič o stanju demokracije v Sloveniji

V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.

Alen Salihović

politikainfopravoustavačlovekove pravicejernej letnar černič

Komentar Časnik.si

VEČ ...|19. 6. 2024
Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

komentarevropske volitvečlovekove pravicedružinanaroddemokracijakrščanstvosocializemkomunizemzgodovinska zavestsprava

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

VEČ ...|19. 6. 2024
Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

Janez Juhant

komentarevropske volitvečlovekove pravicedružinanaroddemokracijakrščanstvosocializemkomunizemzgodovinska zavestsprava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 5. 2024
Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

komentarspomenik slovenske osamosvojitveTrg republikedemokratizacijatotalitarizemčlovekove pravicerevolucijaosamosvojitevplebiscitarna voljaevropske vrednotezavračanje totalitarizmovkulturna dediščinapolitikaZdruženje VSO

Komentar Časnik.si

Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

VEČ ...|22. 5. 2024
Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

Združenje VSO

komentarspomenik slovenske osamosvojitveTrg republikedemokratizacijatotalitarizemčlovekove pravicerevolucijaosamosvojitevplebiscitarna voljaevropske vrednotezavračanje totalitarizmovkulturna dediščinapolitikaZdruženje VSO

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 4. 2023
Dr. Jernej Letnar Černič: Umetna inteligenca, sovražni govor in evtanazija

V tokratni oddaji je bil naš gost profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo dr. Jernej Letnar Černič. Govorili smo o umetni inteligenci, predlogih sprememb ustave, izločanju ustavnih sodnikov pri odločanju o noveli zakona o RTV, sovražnem govoru in evtanaziji.

Dr. Jernej Letnar Černič: Umetna inteligenca, sovražni govor in evtanazija

V tokratni oddaji je bil naš gost profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo dr. Jernej Letnar Černič. Govorili smo o umetni inteligenci, predlogih sprememb ustave, izločanju ustavnih sodnikov pri odločanju o noveli zakona o RTV, sovražnem govoru in evtanaziji.

politikačlovekove praviceumetna inteligence

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Jernej Letnar Černič: Umetna inteligenca, sovražni govor in evtanazija

V tokratni oddaji je bil naš gost profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo dr. Jernej Letnar Černič. Govorili smo o umetni inteligenci, predlogih sprememb ustave, izločanju ustavnih sodnikov pri odločanju o noveli zakona o RTV, sovražnem govoru in evtanaziji.

VEČ ...|17. 4. 2023
Dr. Jernej Letnar Černič: Umetna inteligenca, sovražni govor in evtanazija

V tokratni oddaji je bil naš gost profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo dr. Jernej Letnar Černič. Govorili smo o umetni inteligenci, predlogih sprememb ustave, izločanju ustavnih sodnikov pri odločanju o noveli zakona o RTV, sovražnem govoru in evtanaziji.

Jernej Letnar Černič

politikačlovekove praviceumetna inteligence

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2022
Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

infopogovormednarodna politikačlovekove pravicevojna v Ukrajini

Informativni prispevki

Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

VEČ ...|4. 3. 2022
Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikačlovekove pravicevojna v Ukrajini

Komentar tedna

VEČ ...|10. 12. 2021
Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

komentarustavapolitikačlovekove pravice

Komentar tedna

Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

VEČ ...|10. 12. 2021
Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

Jernej Letnar Černič

komentarustavapolitikačlovekove pravice

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Komentar Časnik.si

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Tamara Griesser Pečar

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 10. 2021
Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

infokoronakrizačlovekove praviceverica trstenjakkoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

VEČ ...|8. 10. 2021
Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Alen Salihović

infokoronakrizačlovekove praviceverica trstenjakkoronaviruszdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|19. 7. 2024
S harmoniko pod Everest in z gojzarji na Jadran

Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.

S harmoniko pod Everest in z gojzarji na Jadran

Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.

Blaž Lesnik

harmonikaEverestSimon BučarJadranvodnikhojaplaninstvonarava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 7. 2024
Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

Alen Salihović

politikasodstvovladasvpmevropska unijavrhovno sodiščezobec

Moja zgodba

VEČ ...|14. 7. 2024
Pričevanje Miklavž Kavčič - 1. del

Tokrat smo poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, ki je bil rojen na Šentjoštu nad Horjulom, večino življenja pa je preživel v Ljubljani. Spregovoril nam je o svojih spominih na otroška leta, začetek vojne, nastanek vaške straže v Šentjoštu in na prvi partizanski napad na Šentjošt. To je bil prvi del njegovih spominov, ki jih bomo predvajali še v nekaj naslednjih oddajah.

Pričevanje Miklavž Kavčič - 1. del

Tokrat smo poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, ki je bil rojen na Šentjoštu nad Horjulom, večino življenja pa je preživel v Ljubljani. Spregovoril nam je o svojih spominih na otroška leta, začetek vojne, nastanek vaške straže v Šentjoštu in na prvi partizanski napad na Šentjošt. To je bil prvi del njegovih spominov, ki jih bomo predvajali še v nekaj naslednjih oddajah.

Jože Bartolj

spominpolitikaMiklavž KavčičŠentjošt

Naš pogled

VEČ ...|16. 7. 2024
Do kam sežejo okoljska vprašanja v času kruha in iger?

Zajel nas je vročinski val, osredotočeni smo na šport in zabavo, pomembna okoljska vprašanja, kot so podnebna kriza in uničenje ekosistemov, ostajajo prezrta. EU je sprejela zakonodajo o obnovi narave, a politični interesi otežujejo dolgoročne rešitve. V Sloveniji vročino spremlja polemika glede Magnificovega koncerta v Tivoliju, kar postavlja vprašanja o zaščiti narave pred kratkoročnimi političnimi in ekonomskimi interesi.

Do kam sežejo okoljska vprašanja v času kruha in iger?

Zajel nas je vročinski val, osredotočeni smo na šport in zabavo, pomembna okoljska vprašanja, kot so podnebna kriza in uničenje ekosistemov, ostajajo prezrta. EU je sprejela zakonodajo o obnovi narave, a politični interesi otežujejo dolgoročne rešitve. V Sloveniji vročino spremlja polemika glede Magnificovega koncerta v Tivoliju, kar postavlja vprašanja o zaščiti narave pred kratkoročnimi političnimi in ekonomskimi interesi.

Blaž Lesnik

komentarokoljepolitikazaščita naravekratkoročni interesiMagnificokoncertTivoli

Pogovor o

VEČ ...|17. 7. 2024
Nasilje nad starostniki

Gostje dr. Tatjana Rôžič iz Študijsko-raziskovalnega centra za Družino, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sáhernik in direktor Gerontološkega društva Slovenije Amir Crnójević so nam v oddaji pomagali razumeti kdo izvaja nasilje nad starostniki in zakaj. Osvetlili so probleme nasilja v današnji družbi in kaj lahko kot posamezniki storimo, da nasilje prepoznamo ter kako ustrezno ukrepamo. 

Nasilje nad starostniki

Gostje dr. Tatjana Rôžič iz Študijsko-raziskovalnega centra za Družino, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sáhernik in direktor Gerontološkega društva Slovenije Amir Crnójević so nam v oddaji pomagali razumeti kdo izvaja nasilje nad starostniki in zakaj. Osvetlili so probleme nasilja v današnji družbi in kaj lahko kot posamezniki storimo, da nasilje prepoznamo ter kako ustrezno ukrepamo. 

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 7. 2024
Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

s. Meta Potočnik

počitekinvalidi in ostareliromanje v Lurd

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|20. 7. 2024
Pred 16. nedeljo med letom

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Nekaj več ste slišali tudi o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka pogovor po telefonu z duhovnikom. 

Pred 16. nedeljo med letom

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Nekaj več ste slišali tudi o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka pogovor po telefonu z duhovnikom. 

Franci Trstenjak

duhovnostpogovorodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor