Informativni prispevki

VEČ ...|30. 11. 2022
Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

infopogovormednarodna politikaKitajska

Informativni prispevki

Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

VEČ ...|30. 11. 2022
Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaKitajska

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 11. 2022
Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

infomednarodna politikaZDApogovor

Informativni prispevki

Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

VEČ ...|5. 11. 2022
Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

Helena Križnik

infomednarodna politikaZDApogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2022
V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

infopogovormednarodna politikaBosna in Hercegovina

Informativni prispevki

V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

VEČ ...|30. 9. 2022
V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaBosna in Hercegovina

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 3. 2022
Kacin o odzivu Evropske unije na vojno v Ukrajini: Prestrašila se je, a se ni razletela in izgubila operativne sposobnos

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.

Kacin o odzivu Evropske unije na vojno v Ukrajini: Prestrašila se je, a se ni razletela in izgubila operativne sposobnos

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Informativni prispevki

Kacin o odzivu Evropske unije na vojno v Ukrajini: Prestrašila se je, a se ni razletela in izgubila operativne sposobnos

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.

VEČ ...|10. 3. 2022
Kacin o odzivu Evropske unije na vojno v Ukrajini: Prestrašila se je, a se ni razletela in izgubila operativne sposobnos

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2022
Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

infopogovormednarodna politikačlovekove pravicevojna v Ukrajini

Informativni prispevki

Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

VEČ ...|4. 3. 2022
Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikačlovekove pravicevojna v Ukrajini

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 2. 2022
Inna Demchenko Fröclich: Ukrajinci smo navajeni stresnih situacij

Mednarodno skupnost te dni zelo skrbijo aktivnosti Rusije na meji z Ukrajino, boji se, da bo napadla sosedo. Kako negotove razmere v svoji domovini spremlja Inna Demchenko Fröclich? Prevajalka in komunikologinja, ki se je rodila in odraščala v Ukrajini, je v Slovenijo prišla leta 2009. Pri nas je lokalna turistična vodnica in ima tudi licenco vodnika po Narodnem muzeju Slovenije. Je v stiku z očetom, ki sicer ne živi v neposredni bližini trenutnih napetosti, a jih tako ali drugače občuti. Ukrajinci se sicer po njenih besedah trudijo ostati mirni, zavedajo se, da ne morejo spremeniti ničesar, so pa pripravljeni na vse.

Inna Demchenko Fröclich: Ukrajinci smo navajeni stresnih situacij

Mednarodno skupnost te dni zelo skrbijo aktivnosti Rusije na meji z Ukrajino, boji se, da bo napadla sosedo. Kako negotove razmere v svoji domovini spremlja Inna Demchenko Fröclich? Prevajalka in komunikologinja, ki se je rodila in odraščala v Ukrajini, je v Slovenijo prišla leta 2009. Pri nas je lokalna turistična vodnica in ima tudi licenco vodnika po Narodnem muzeju Slovenije. Je v stiku z očetom, ki sicer ne živi v neposredni bližini trenutnih napetosti, a jih tako ali drugače občuti. Ukrajinci se sicer po njenih besedah trudijo ostati mirni, zavedajo se, da ne morejo spremeniti ničesar, so pa pripravljeni na vse.

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Informativni prispevki

Inna Demchenko Fröclich: Ukrajinci smo navajeni stresnih situacij

Mednarodno skupnost te dni zelo skrbijo aktivnosti Rusije na meji z Ukrajino, boji se, da bo napadla sosedo. Kako negotove razmere v svoji domovini spremlja Inna Demchenko Fröclich? Prevajalka in komunikologinja, ki se je rodila in odraščala v Ukrajini, je v Slovenijo prišla leta 2009. Pri nas je lokalna turistična vodnica in ima tudi licenco vodnika po Narodnem muzeju Slovenije. Je v stiku z očetom, ki sicer ne živi v neposredni bližini trenutnih napetosti, a jih tako ali drugače občuti. Ukrajinci se sicer po njenih besedah trudijo ostati mirni, zavedajo se, da ne morejo spremeniti ničesar, so pa pripravljeni na vse.

VEČ ...|16. 2. 2022
Inna Demchenko Fröclich: Ukrajinci smo navajeni stresnih situacij

Mednarodno skupnost te dni zelo skrbijo aktivnosti Rusije na meji z Ukrajino, boji se, da bo napadla sosedo. Kako negotove razmere v svoji domovini spremlja Inna Demchenko Fröclich? Prevajalka in komunikologinja, ki se je rodila in odraščala v Ukrajini, je v Slovenijo prišla leta 2009. Pri nas je lokalna turistična vodnica in ima tudi licenco vodnika po Narodnem muzeju Slovenije. Je v stiku z očetom, ki sicer ne živi v neposredni bližini trenutnih napetosti, a jih tako ali drugače občuti. Ukrajinci se sicer po njenih besedah trudijo ostati mirni, zavedajo se, da ne morejo spremeniti ničesar, so pa pripravljeni na vse.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Maver: Morebiten ruski napad na Ukrajino bo čisto dejanje agresije

Vse večja ruska vojaška prisotnost na ukrajinski vzhodni meji je sprožila občutek negotovosti širom sveta. Opozorila pred invazijo so vse glasnejša, zato je več držav že pozvalo svoje rojake, naj nemudoma odidejo z območja. Kako na zadnje stopnjevanje napetosti gleda politični analitik dr. Aleš Maver?

Dr. Maver: Morebiten ruski napad na Ukrajino bo čisto dejanje agresije

Vse večja ruska vojaška prisotnost na ukrajinski vzhodni meji je sprožila občutek negotovosti širom sveta. Opozorila pred invazijo so vse glasnejša, zato je več držav že pozvalo svoje rojake, naj nemudoma odidejo z območja. Kako na zadnje stopnjevanje napetosti gleda politični analitik dr. Aleš Maver?

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Informativni prispevki

Dr. Maver: Morebiten ruski napad na Ukrajino bo čisto dejanje agresije

Vse večja ruska vojaška prisotnost na ukrajinski vzhodni meji je sprožila občutek negotovosti širom sveta. Opozorila pred invazijo so vse glasnejša, zato je več držav že pozvalo svoje rojake, naj nemudoma odidejo z območja. Kako na zadnje stopnjevanje napetosti gleda politični analitik dr. Aleš Maver?

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Maver: Morebiten ruski napad na Ukrajino bo čisto dejanje agresije

Vse večja ruska vojaška prisotnost na ukrajinski vzhodni meji je sprožila občutek negotovosti širom sveta. Opozorila pred invazijo so vse glasnejša, zato je več držav že pozvalo svoje rojake, naj nemudoma odidejo z območja. Kako na zadnje stopnjevanje napetosti gleda politični analitik dr. Aleš Maver?

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Gaiser: Putin je eden bolj pretkanih igralcev na mednarodni sceni

Nov teden prinaša nova prizadevanja za rešitev krize v Ukrajini. Ali lahko novi pogovori in pobude ublažijo napetosti na njeni meji z Rusijo? Ta na območju kopiči svoje sile, na prošnje, naj pojasni svoje načrte z njimi, odgovarja, da ne izvaja nikakršnih nenavadnih aktivnosti. Za komentar smo prosili geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Dr. Gaiser: Putin je eden bolj pretkanih igralcev na mednarodni sceni

Nov teden prinaša nova prizadevanja za rešitev krize v Ukrajini. Ali lahko novi pogovori in pobude ublažijo napetosti na njeni meji z Rusijo? Ta na območju kopiči svoje sile, na prošnje, naj pojasni svoje načrte z njimi, odgovarja, da ne izvaja nikakršnih nenavadnih aktivnosti. Za komentar smo prosili geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Informativni prispevki

Dr. Gaiser: Putin je eden bolj pretkanih igralcev na mednarodni sceni

Nov teden prinaša nova prizadevanja za rešitev krize v Ukrajini. Ali lahko novi pogovori in pobude ublažijo napetosti na njeni meji z Rusijo? Ta na območju kopiči svoje sile, na prošnje, naj pojasni svoje načrte z njimi, odgovarja, da ne izvaja nikakršnih nenavadnih aktivnosti. Za komentar smo prosili geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Gaiser: Putin je eden bolj pretkanih igralcev na mednarodni sceni

Nov teden prinaša nova prizadevanja za rešitev krize v Ukrajini. Ali lahko novi pogovori in pobude ublažijo napetosti na njeni meji z Rusijo? Ta na območju kopiči svoje sile, na prošnje, naj pojasni svoje načrte z njimi, odgovarja, da ne izvaja nikakršnih nenavadnih aktivnosti. Za komentar smo prosili geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|12. 4. 2024
dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

Radio Ognjišče

komentar

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 4. 2024
Hamilton, Švedska, koroški Slovenci

Slovenska župnija v Hamiltonu v Kanadi s spomladanskim banketom začenja praznovanje 60-letnice (pogovor z župnikom Dragom Gačnikom), slovenski rojaki na Švedskem se že pripravljajo na tradicionalno vseslovensko binkoštno romanje v Vadsteni (pogovor z župnikom Zvonetom Podvinskim - od 12:10 naprej), predstavniki koroških Slovencev so v Evropskem parlamentu opozorili na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic v Avstriji (več nam je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko – od 26:43 naprej) in nekaj drugih novic.  

Hamilton, Švedska, koroški Slovenci

Slovenska župnija v Hamiltonu v Kanadi s spomladanskim banketom začenja praznovanje 60-letnice (pogovor z župnikom Dragom Gačnikom), slovenski rojaki na Švedskem se že pripravljajo na tradicionalno vseslovensko binkoštno romanje v Vadsteni (pogovor z župnikom Zvonetom Podvinskim - od 12:10 naprej), predstavniki koroških Slovencev so v Evropskem parlamentu opozorili na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic v Avstriji (več nam je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko – od 26:43 naprej) in nekaj drugih novic.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 4. 2024
Dr. Ernest Petrič: Razmere v Ukrajini in Gazi

V oddaji smo s prof. dr. Ernestom Petričem govorili o razmerah v Ukrajini in v Gazi v luči papeževega nagovora mestu in svetu za veliko noč. Tudi o bližnjih volitvah v Evropski parlament in ruskem vplivu nanje in skrivnostnem poročilu o obisku evropske komisarke Jourove pri predsedniku stavnega sodišča. Nekaj pozornosti pa smo namenili tudi pismom zdravnikov in zdravnic nekaterih bolnišnic: razočarani so nad zavajanji Golobove vlade, ki bije bitko v javnosti proti zdravnikom že skoraj tri mesece.

Dr. Ernest Petrič: Razmere v Ukrajini in Gazi

V oddaji smo s prof. dr. Ernestom Petričem govorili o razmerah v Ukrajini in v Gazi v luči papeževega nagovora mestu in svetu za veliko noč. Tudi o bližnjih volitvah v Evropski parlament in ruskem vplivu nanje in skrivnostnem poročilu o obisku evropske komisarke Jourove pri predsedniku stavnega sodišča. Nekaj pozornosti pa smo namenili tudi pismom zdravnikov in zdravnic nekaterih bolnišnic: razočarani so nad zavajanji Golobove vlade, ki bije bitko v javnosti proti zdravnikom že skoraj tri mesece.

Tone Gorjup

politika

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 4. 2024
Stane Okoliš 250 let šolskega reda Marije Terezije

Slovenski šolski muzej je ob 250 letnici Splošnega šolskega reda Marije Terezije pripravil vrsto dogodkov, med drugim bodo 19. aprila na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju o tem postavili razstavo. Dogajanje nam je v pogovoru z Natašo Ličen predstavil direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš.

Stane Okoliš 250 let šolskega reda Marije Terezije

Slovenski šolski muzej je ob 250 letnici Splošnega šolskega reda Marije Terezije pripravil vrsto dogodkov, med drugim bodo 19. aprila na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju o tem postavili razstavo. Dogajanje nam je v pogovoru z Natašo Ličen predstavil direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš.

Jože Bartolj

kulturaslovenski šolski muzejStane Okoliš250 leta šolskega reda Marije Terezije

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 4. 2024
Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Življenje išče pot

VEČ ...|15. 4. 2024
Romski misijonar Matic Vidic o samopodobi Romov

8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj? 

Romski misijonar Matic Vidic o samopodobi Romov

8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj? 

s. Meta Potočnik

Romislaba samopodobaŽabjak in Brezje

Svetovalnica

VEČ ...|15. 4. 2024
Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma?

Gost Svetovalnice je bil Aleš Čerin, skupaj smo razmišljali o vzgoji. Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma? V čem zahtevajo današnji izzivi prihodnji rodov nove prijeme in kaj nas lahko nauči zgodba preroka Danijela in njegovih prijateljev?

Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma?

Gost Svetovalnice je bil Aleš Čerin, skupaj smo razmišljali o vzgoji. Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma? V čem zahtevajo današnji izzivi prihodnji rodov nove prijeme in kaj nas lahko nauči zgodba preroka Danijela in njegovih prijateljev?

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostsveto pismosvetovanje