Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. 45. mednarodni festival Kogojevi dnevi se danes začenja v Kanalu v Soči. Znani so nominiranci za Rožančevo nagrado!
Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. 45. mednarodni festival Kogojevi dnevi se danes začenja v Kanalu v Soči. Znani so nominiranci za Rožančevo nagrado!
Akademik Janez Juhant je ob svojem zlatem mašniškem jubileju presenetil s knjigo »Domačija pod Svetim Antonom.« To je biografska zgodba o življenju njegovega strica Tonija, ki je bil med drugo sv. vojno mobiliziran v nemško vojsko. Tam je pri Leningradu izgubil roko in invalidnost ga je za vedno zaznamovala. Zgodbo njegovega življenja je Juhant opisal v knjigi, ki je podkrepljena z vrsto fotografij in dokumentov izšla pri Celjski Mohorjevi.
Akademik Janez Juhant je ob svojem zlatem mašniškem jubileju presenetil s knjigo »Domačija pod Svetim Antonom.« To je biografska zgodba o življenju njegovega strica Tonija, ki je bil med drugo sv. vojno mobiliziran v nemško vojsko. Tam je pri Leningradu izgubil roko in invalidnost ga je za vedno zaznamovala. Zgodbo njegovega življenja je Juhant opisal v knjigi, ki je podkrepljena z vrsto fotografij in dokumentov izšla pri Celjski Mohorjevi.
V Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica razstavi in knjiga ob 140 letnici Jakoba Špicarja. Glasbena mladina ljubljanska pa bo obeležila 60-letnico delovanja. V novo sezono vstopa s tradicionalnimi Jesenskimi serenadami.
V Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica razstavi in knjiga ob 140 letnici Jakoba Špicarja. Glasbena mladina ljubljanska pa bo obeležila 60-letnico delovanja. V novo sezono vstopa s tradicionalnimi Jesenskimi serenadami.
Klaretinec p. Branko Cestnik je pred kratkim pri celjski Mohorjevi izdal nov zgodovinski roman Razmik med žerjavi. Ta se dogaja med drugo svetovno vojno na ruski fronti, kjer spremljamo slovenskega fanta, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko. V oddaji ste lahko slišali pogovor z avtorjem.
Klaretinec p. Branko Cestnik je pred kratkim pri celjski Mohorjevi izdal nov zgodovinski roman Razmik med žerjavi. Ta se dogaja med drugo svetovno vojno na ruski fronti, kjer spremljamo slovenskega fanta, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko. V oddaji ste lahko slišali pogovor z avtorjem.
V Sloveniji izide približno 5 tisoč 500 različnih knjig letno, skoraj polovica Slovenk in Slovencev pa pravi, da knjig sploh ne bere. Kako torej ljudem približati ne le knjižne, temveč tudi različne druge medijske vsebine? Založba Beletrina je zagnala inovativni projekt Beletrina Digital. Gostili smo njegovo urednico, pisateljico, dr. Ireno Svetek.
V Sloveniji izide približno 5 tisoč 500 različnih knjig letno, skoraj polovica Slovenk in Slovencev pa pravi, da knjig sploh ne bere. Kako torej ljudem približati ne le knjižne, temveč tudi različne druge medijske vsebine? Založba Beletrina je zagnala inovativni projekt Beletrina Digital. Gostili smo njegovo urednico, pisateljico, dr. Ireno Svetek.
V Maistrovem letu, ki ga je vlada razglasila ob 150-letnici rojstva ter 90-letnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra, je izšla knjiga Maistrovih pesmi Maistrovih trideset z ilustracijami Eve Mlinar. Pred nami so še zadnji trije koncerti Festivala Radovljica. Predstavil nam jih je umetniški vodja Domen Marinčič.
V Maistrovem letu, ki ga je vlada razglasila ob 150-letnici rojstva ter 90-letnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra, je izšla knjiga Maistrovih pesmi Maistrovih trideset z ilustracijami Eve Mlinar. Pred nami so še zadnji trije koncerti Festivala Radovljica. Predstavil nam jih je umetniški vodja Domen Marinčič.
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poklonili spominu na Alojza Rebulo, enaindvajsetega julija 2024 je minilo sto let od njegovega rojstva. V rodnem Šempolaju so mu ta dan pripravili srčno kulturno slovesnost, septembra pa na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti simpozij. O svojih spominih nanj in sodelovanju z verjetno po Ivanu Cankarju najvidnejšim pripovednikom našega časa, je govoril Jože Faganel, Pavle Ravnohrib pa je v oddaji med drugim interpretiral odlomek Namesto uvoda iz knjige Dve mladosti - ena ljubezen.
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poklonili spominu na Alojza Rebulo, enaindvajsetega julija 2024 je minilo sto let od njegovega rojstva. V rodnem Šempolaju so mu ta dan pripravili srčno kulturno slovesnost, septembra pa na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti simpozij. O svojih spominih nanj in sodelovanju z verjetno po Ivanu Cankarju najvidnejšim pripovednikom našega časa, je govoril Jože Faganel, Pavle Ravnohrib pa je v oddaji med drugim interpretiral odlomek Namesto uvoda iz knjige Dve mladosti - ena ljubezen.
Na Selah pri Slovenj Gradcu, v župniji sv. Roka se letos spomnijo duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška, katerega 150 letnico rojstva in 60 letnico smrti obeležujejo. Posebno slovesno bo 16. avgusta, ko bo osrednjo sveto mašo ob 10. uri daroval velik prijatelj Sel, g. Jože Kopeinig iz Tinj, somaševali pa bodo tudi sedanji in nekateri nekdanji župniki, ki so v preteklih letih upravljali z Župnijo Sele. V nedeljo, 18. avgusta, pa bodo obhajali še slovesnost Lepe nedelje. Več nam je v imenu organizatorjev povedala Marija Lah!
Na Selah pri Slovenj Gradcu, v župniji sv. Roka se letos spomnijo duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška, katerega 150 letnico rojstva in 60 letnico smrti obeležujejo. Posebno slovesno bo 16. avgusta, ko bo osrednjo sveto mašo ob 10. uri daroval velik prijatelj Sel, g. Jože Kopeinig iz Tinj, somaševali pa bodo tudi sedanji in nekateri nekdanji župniki, ki so v preteklih letih upravljali z Župnijo Sele. V nedeljo, 18. avgusta, pa bodo obhajali še slovesnost Lepe nedelje. Več nam je v imenu organizatorjev povedala Marija Lah!
V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.
Ste vedeli, da se približno 85 odstotkov mladostnikov, ki v otroštvu zahtevajo spremembo spola, potem premisli? Zato strokovnjaki svetujejo predvsem psihološko obravnavo teh otrok in sočutno bližino. Izvor težav je namreč pogosto povsem drugje. Omenjajo prehranske motnje, ADHD, tesnobe in depresijo. Znano pa je, da hormonska in kirurška sprememba spola vodi v nepovratna stanja in pogosto doživljenjsko medicinsko obravnavo. Kako se s tem soočajo učitelji, ki so vsak dan v stiku z otroki in mladostniki? O tem je beseda tekla na mednarodni konferenci krščanskih učiteljev v Vipavi. Z nami sta bila v oddaji Pogovor o koordinatorica konference Helena Kregar in eden od predavateljev, pediater endokrinolog prof. dr. Urh Grošelj. Vabljeni k poslušanju!
Pred nedavnim sem peljal svojo nečakinjo v ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Tokrat smo se lotili pravilne nastavitve osnovnega prevoznega sredstva romarjev na poti od Marije k Mariji. V Preboldu smo obiskali mojstra tako imenovanega bike fittinga Nika Korberja in mu zastavili vrsto praktičnih vprašanj.
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogledali smo v Južno Korejo, kjer je več kot leto živela Tjaša Salobir. V oddaji je spregovorila o omenjeni izkušnji življenja v tujini, tamkajšnjih mestih in naravi, prepletanju tradicije in modernega, pa tudi ljudeh, ki precejšen del dneva preživijo v službah, za družino pa jim ostane bistveno manj časa.