Svetovalnica

VEČ ...|28. 7. 2022
Kako bo Covid krojil našo jesen?

V Sloveniji je s koronavirusom glede na uradne rezultate testiranj okuženih nekaj več kot 22.000 posameznikov, v resnici pa naj bi jih bilo še vsaj tri do štirikrat več. Kdaj naj bi se krivulja obrnila navzdol in kaj nas čaka jeseni? Kateri zaščitni ukrepi bi bili ob obveznih maskah v zdravstvu in priporočenih v zaprtih prostorih še smiselni? Kaj bo prineslo novo cepivo? Ta in podobna vprašanja so bila na vrsti v tokratni oddaji, ko je bila naša gostja predsednica zdravniške zbornice dr. Bojana Beović.

Kako bo Covid krojil našo jesen?

V Sloveniji je s koronavirusom glede na uradne rezultate testiranj okuženih nekaj več kot 22.000 posameznikov, v resnici pa naj bi jih bilo še vsaj tri do štirikrat več. Kdaj naj bi se krivulja obrnila navzdol in kaj nas čaka jeseni? Kateri zaščitni ukrepi bi bili ob obveznih maskah v zdravstvu in priporočenih v zaprtih prostorih še smiselni? Kaj bo prineslo novo cepivo? Ta in podobna vprašanja so bila na vrsti v tokratni oddaji, ko je bila naša gostja predsednica zdravniške zbornice dr. Bojana Beović.

svetovanjecepljenjekoronavirus

Svetovalnica

Kako bo Covid krojil našo jesen?

V Sloveniji je s koronavirusom glede na uradne rezultate testiranj okuženih nekaj več kot 22.000 posameznikov, v resnici pa naj bi jih bilo še vsaj tri do štirikrat več. Kdaj naj bi se krivulja obrnila navzdol in kaj nas čaka jeseni? Kateri zaščitni ukrepi bi bili ob obveznih maskah v zdravstvu in priporočenih v zaprtih prostorih še smiselni? Kaj bo prineslo novo cepivo? Ta in podobna vprašanja so bila na vrsti v tokratni oddaji, ko je bila naša gostja predsednica zdravniške zbornice dr. Bojana Beović.

VEČ ...|28. 7. 2022
Kako bo Covid krojil našo jesen?

V Sloveniji je s koronavirusom glede na uradne rezultate testiranj okuženih nekaj več kot 22.000 posameznikov, v resnici pa naj bi jih bilo še vsaj tri do štirikrat več. Kdaj naj bi se krivulja obrnila navzdol in kaj nas čaka jeseni? Kateri zaščitni ukrepi bi bili ob obveznih maskah v zdravstvu in priporočenih v zaprtih prostorih še smiselni? Kaj bo prineslo novo cepivo? Ta in podobna vprašanja so bila na vrsti v tokratni oddaji, ko je bila naša gostja predsednica zdravniške zbornice dr. Bojana Beović.

Blaž Lesnik

svetovanjecepljenjekoronavirus

Via positiva

VEČ ...|26. 5. 2022
Simon Purger, nominiran za Global Teacher Price

Simon Purger je učitelj zgodovine, geografije, državljanske vzgoje in etike v Polhovem Gradcu. V času zaprtja šol, med karanteno, je do učencev iz svojega razreda, le v hiter pozdrav, kar prikolesaril. Toliko, da so se za trenutek uzrli. V več pogledih je svojevrsten, posebne so njegove individualne govorilne ure, saj svoje učence želi bolje spoznati, tudi njihova razmišljanja. Začel je s snemanjem kratkih video vsebin o zgodovinski snovi v pomoč pri učenju ter jih objavljati na YouTube kanalu, s katerimi je dosegel velik odmev, tudi med učenci drugih slovenskih šol. Na radijski intervju je prav tako prikolesaril. -:)  

Simon Purger, nominiran za Global Teacher Price

Simon Purger je učitelj zgodovine, geografije, državljanske vzgoje in etike v Polhovem Gradcu. V času zaprtja šol, med karanteno, je do učencev iz svojega razreda, le v hiter pozdrav, kar prikolesaril. Toliko, da so se za trenutek uzrli. V več pogledih je svojevrsten, posebne so njegove individualne govorilne ure, saj svoje učence želi bolje spoznati, tudi njihova razmišljanja. Začel je s snemanjem kratkih video vsebin o zgodovinski snovi v pomoč pri učenju ter jih objavljati na YouTube kanalu, s katerimi je dosegel velik odmev, tudi med učenci drugih slovenskih šol. Na radijski intervju je prav tako prikolesaril. -:)  

odnosiotrocipogovoršolakoronavirusvzgoja

Via positiva

Simon Purger, nominiran za Global Teacher Price

Simon Purger je učitelj zgodovine, geografije, državljanske vzgoje in etike v Polhovem Gradcu. V času zaprtja šol, med karanteno, je do učencev iz svojega razreda, le v hiter pozdrav, kar prikolesaril. Toliko, da so se za trenutek uzrli. V več pogledih je svojevrsten, posebne so njegove individualne govorilne ure, saj svoje učence želi bolje spoznati, tudi njihova razmišljanja. Začel je s snemanjem kratkih video vsebin o zgodovinski snovi v pomoč pri učenju ter jih objavljati na YouTube kanalu, s katerimi je dosegel velik odmev, tudi med učenci drugih slovenskih šol. Na radijski intervju je prav tako prikolesaril. -:)  

VEČ ...|26. 5. 2022
Simon Purger, nominiran za Global Teacher Price

Simon Purger je učitelj zgodovine, geografije, državljanske vzgoje in etike v Polhovem Gradcu. V času zaprtja šol, med karanteno, je do učencev iz svojega razreda, le v hiter pozdrav, kar prikolesaril. Toliko, da so se za trenutek uzrli. V več pogledih je svojevrsten, posebne so njegove individualne govorilne ure, saj svoje učence želi bolje spoznati, tudi njihova razmišljanja. Začel je s snemanjem kratkih video vsebin o zgodovinski snovi v pomoč pri učenju ter jih objavljati na YouTube kanalu, s katerimi je dosegel velik odmev, tudi med učenci drugih slovenskih šol. Na radijski intervju je prav tako prikolesaril. -:)  

Nataša Ličen

odnosiotrocipogovoršolakoronavirusvzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|19. 5. 2022
O kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije

Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar. 

O kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije

Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar. 

svetovanjekoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

O kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije

Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar. 

VEČ ...|19. 5. 2022
O kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije

Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar. 

Blaž Lesnik

svetovanjekoronaviruszdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|4. 5. 2022
Post-covidni sindrom

Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.

Post-covidni sindrom

Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.

zdravjekoronavirusživljenjecovid-19zdravstvobolezen

Pogovor o

Post-covidni sindrom

Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.

VEČ ...|4. 5. 2022
Post-covidni sindrom

Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.

Petra Stopar

zdravjekoronavirusživljenjecovid-19zdravstvobolezen

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

infopogovorzdravstvopandemijanovi koronavirus

Informativni prispevki

Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

VEČ ...|10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Helena Križnik

infopogovorzdravstvopandemijanovi koronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 2. 2022
Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

politikadružbaUkrajinavojnakoronavirusRusijaPutin

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

VEČ ...|28. 2. 2022
Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

Jože Bartolj

politikadružbaUkrajinavojnakoronavirusRusijaPutin

Svetovalnica

VEČ ...|4. 2. 2022
Spremembe PCT

Ob nedavnih spremembah PCT potrdil smo preverili, kaj se je spremenilo, kako je s prebolevniki in do kdaj naj bi urejali družbeno življenje s potrdili glede na potek epidemije. Na vprašanja je odgovarjal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar

Spremembe PCT

Ob nedavnih spremembah PCT potrdil smo preverili, kaj se je spremenilo, kako je s prebolevniki in do kdaj naj bi urejali družbeno življenje s potrdili glede na potek epidemije. Na vprašanja je odgovarjal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar

svetovanjekoronavirusdružbazdravstvopolitika

Svetovalnica

Spremembe PCT

Ob nedavnih spremembah PCT potrdil smo preverili, kaj se je spremenilo, kako je s prebolevniki in do kdaj naj bi urejali družbeno življenje s potrdili glede na potek epidemije. Na vprašanja je odgovarjal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar

VEČ ...|4. 2. 2022
Spremembe PCT

Ob nedavnih spremembah PCT potrdil smo preverili, kaj se je spremenilo, kako je s prebolevniki in do kdaj naj bi urejali družbeno življenje s potrdili glede na potek epidemije. Na vprašanja je odgovarjal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar

Blaž Lesnik

svetovanjekoronavirusdružbazdravstvopolitika

Sol in luč

VEČ ...|1. 2. 2022
Elizabeth Lukas in Reinhardt Wurzel: Pandemija in duševnost (2. del) - »Ne v tem, da trpimo, temveč v tem, kako trpimo, je smisel trpljenja.« Frankl.

Tokratno oddajo Sol in luč so napolnile misli Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki sta napisala knjigo z naslovom Pandemija in duševnost. Reinhardt je nekdanji bolničar reševalec in sedaj deluje kot novinar, prof. dr. Elizabeth Lukas pa je logoterapevtka in učenka Viktorja Frankla. Kot posvetilo sta zapisala besede, ki vse povedo o delu: »Knjigo posvečava vse, ki so v času svetovne krize izkazali in še izkazujejo izdatno mero poguma, razsodnosti in pripravljenosti za pomoč.« Pred časom smo predstavili prvi del knjige, tokrat pa prebiramo drugo polovico.

Elizabeth Lukas in Reinhardt Wurzel: Pandemija in duševnost (2. del) - »Ne v tem, da trpimo, temveč v tem, kako trpimo, je smisel trpljenja.« Frankl.

Tokratno oddajo Sol in luč so napolnile misli Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki sta napisala knjigo z naslovom Pandemija in duševnost. Reinhardt je nekdanji bolničar reševalec in sedaj deluje kot novinar, prof. dr. Elizabeth Lukas pa je logoterapevtka in učenka Viktorja Frankla. Kot posvetilo sta zapisala besede, ki vse povedo o delu: »Knjigo posvečava vse, ki so v času svetovne krize izkazali in še izkazujejo izdatno mero poguma, razsodnosti in pripravljenosti za pomoč.« Pred časom smo predstavili prvi del knjige, tokrat pa prebiramo drugo polovico.

duhovnostdružbakoronavirusodnosi

Sol in luč

Elizabeth Lukas in Reinhardt Wurzel: Pandemija in duševnost (2. del) - »Ne v tem, da trpimo, temveč v tem, kako trpimo, je smisel trpljenja.« Frankl.

Tokratno oddajo Sol in luč so napolnile misli Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki sta napisala knjigo z naslovom Pandemija in duševnost. Reinhardt je nekdanji bolničar reševalec in sedaj deluje kot novinar, prof. dr. Elizabeth Lukas pa je logoterapevtka in učenka Viktorja Frankla. Kot posvetilo sta zapisala besede, ki vse povedo o delu: »Knjigo posvečava vse, ki so v času svetovne krize izkazali in še izkazujejo izdatno mero poguma, razsodnosti in pripravljenosti za pomoč.« Pred časom smo predstavili prvi del knjige, tokrat pa prebiramo drugo polovico.

VEČ ...|1. 2. 2022
Elizabeth Lukas in Reinhardt Wurzel: Pandemija in duševnost (2. del) - »Ne v tem, da trpimo, temveč v tem, kako trpimo, je smisel trpljenja.« Frankl.

Tokratno oddajo Sol in luč so napolnile misli Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki sta napisala knjigo z naslovom Pandemija in duševnost. Reinhardt je nekdanji bolničar reševalec in sedaj deluje kot novinar, prof. dr. Elizabeth Lukas pa je logoterapevtka in učenka Viktorja Frankla. Kot posvetilo sta zapisala besede, ki vse povedo o delu: »Knjigo posvečava vse, ki so v času svetovne krize izkazali in še izkazujejo izdatno mero poguma, razsodnosti in pripravljenosti za pomoč.« Pred časom smo predstavili prvi del knjige, tokrat pa prebiramo drugo polovico.

Tadej Sadar

duhovnostdružbakoronavirusodnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 7. 2022
Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

Blaž Lesnik

duhovnostranesplavodnosiRahelin vinogradvzgoja

Duhovna misel

VEČ ...|9. 8. 2022
Ostani mladosten

Mlad ali star, to ni vprašanje let.

Ostani mladosten

Mlad ali star, to ni vprašanje let.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|7. 8. 2022
Anica Rahne - pričevanje 2

Oddaja Moja zgodba tokrat prinaša drugi del pričevanja Anice Rahne iz Šujice pri Dobrovi. Kljub skoraj 90. letom ima gospa še vedno izjemen spomin in tako nam je v drugem delu pričevanja spregovorila o poboju družine Hudnik, o Dolničarjevih, umoru bratov Birtič in drugih dogodkih iz njenih krajev v času med in po drugi svetovni vojni. Prisluhnite ob 20.h.

Anica Rahne - pričevanje 2

Oddaja Moja zgodba tokrat prinaša drugi del pričevanja Anice Rahne iz Šujice pri Dobrovi. Kljub skoraj 90. letom ima gospa še vedno izjemen spomin in tako nam je v drugem delu pričevanja spregovorila o poboju družine Hudnik, o Dolničarjevih, umoru bratov Birtič in drugih dogodkih iz njenih krajev v času med in po drugi svetovni vojni. Prisluhnite ob 20.h.

Jože Bartolj

spominpolitikaAnica Rahne

Naš pogled

VEČ ...|2. 8. 2022
Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tadej Sadar

komentar

Za življenje

VEČ ...|6. 8. 2022
Kako poiskati notranji mir?

Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.

Kako poiskati notranji mir?

Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnostimirotrocidružbapoletjepočitnice

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 8. 2022
Ana Toroš o manj znanem Alojzu Gradniku

Spominjamo se

VEČ ...|9. 8. 2022
Spominjamo se dne 9. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinakulinarikatradicijaizročilo

Svetovalnica

VEČ ...|9. 8. 2022
Poletna gneča

Žena z moževim novim avtomobilom povzroči nesrečo. Polna skrbi brska med dokumenti in opazi listič, ki pade iz zavarovalne police. Na njem je z velikimi črkami napisano: »Draga žena. Če boš potrebovala polico v primeru nesreče, vedi, da nimam rad avta, ampak tebe!«  

Simpatično zgodbo smo izbrali kot napovednik za Svetovalnico v kateri smo s strokovnjakom Branetom Nastranom govorili o poletni gneči, o tem, kako primerno ukrepati v primeru nesreče in še o čem.

Poletna gneča

Žena z moževim novim avtomobilom povzroči nesrečo. Polna skrbi brska med dokumenti in opazi listič, ki pade iz zavarovalne police. Na njem je z velikimi črkami napisano: »Draga žena. Če boš potrebovala polico v primeru nesreče, vedi, da nimam rad avta, ampak tebe!«  

Simpatično zgodbo smo izbrali kot napovednik za Svetovalnico v kateri smo s strokovnjakom Branetom Nastranom govorili o poletni gneči, o tem, kako primerno ukrepati v primeru nesreče in še o čem.

Marjan Bunič

svetovanjepromet