Komentar Zanima.me

VEČ ...|19. 5. 2025
Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

komentarpolitikadružbaoblastpravosodjekazenski pregonStožiceZoran JankovićRobert Golobvplivpolitikasodbamoč

Komentar Zanima.me

Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

VEČ ...|19. 5. 2025
Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

Mirko Mayer

komentarpolitikadružbaoblastpravosodjekazenski pregonStožiceZoran JankovićRobert Golobvplivpolitikasodbamoč

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2024
Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

spominpolitikaJelka PiškurićMateja Čoh KladnikKazen naj obsojenca prevzgojiKazenske ustanove v Ljubljani in okoliciŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

VEČ ...|18. 8. 2024
Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJelka PiškurićMateja Čoh KladnikKazen naj obsojenca prevzgojiKazenske ustanove v Ljubljani in okoliciŠtudijski center za narodno spravo

Življenje išče pot

VEČ ...|14. 8. 2023
Ali so poplave in neurja božja kazen?

Ob vseh dobrodelnih in prostovoljskih akcijah se marsikomu postavljajo vprašanja kot npr. Zakaj trpijo nedolžni ljudje? Ali so naravne nesreče nekakšna božja kazen za grehe ljudi? O tem in o delovanju slovenske Karitas v teh težkih trenutkih nam je več povedal mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za Slovensko karitas.

Ali so poplave in neurja božja kazen?

Ob vseh dobrodelnih in prostovoljskih akcijah se marsikomu postavljajo vprašanja kot npr. Zakaj trpijo nedolžni ljudje? Ali so naravne nesreče nekakšna božja kazen za grehe ljudi? O tem in o delovanju slovenske Karitas v teh težkih trenutkih nam je več povedal mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za Slovensko karitas.

Slovenska karitasbožja kazenindividualizem ali skrb za drugega

Življenje išče pot

Ali so poplave in neurja božja kazen?

Ob vseh dobrodelnih in prostovoljskih akcijah se marsikomu postavljajo vprašanja kot npr. Zakaj trpijo nedolžni ljudje? Ali so naravne nesreče nekakšna božja kazen za grehe ljudi? O tem in o delovanju slovenske Karitas v teh težkih trenutkih nam je več povedal mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za Slovensko karitas.

VEČ ...|14. 8. 2023
Ali so poplave in neurja božja kazen?

Ob vseh dobrodelnih in prostovoljskih akcijah se marsikomu postavljajo vprašanja kot npr. Zakaj trpijo nedolžni ljudje? Ali so naravne nesreče nekakšna božja kazen za grehe ljudi? O tem in o delovanju slovenske Karitas v teh težkih trenutkih nam je več povedal mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za Slovensko karitas.

s. Meta Potočnik

Slovenska karitasbožja kazenindividualizem ali skrb za drugega

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 8. 2022
Dr. Marija Klopčič: Zavestno tvegati kazen, ne pa pretiravati z ubogljivostjo!

Po letošnjem sejmu Agra med kmeti najbolj odmeva in tudi sproža polemiko povedano na posvetu o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Priprava dokumenta in usklajevanje z EU komisijo napoveduje nekakšno uvajanje knjigovodstva na slovenske kmetije, kmete pa še bolj kot to skrbi širok termin »trajnostni razvoj kmetijstva«. Dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete opozarja, da bi morala Slovenija opustiti držo “pridne” članice in dosledno vztrajati na EU ene hitrosti.

Dr. Marija Klopčič: Zavestno tvegati kazen, ne pa pretiravati z ubogljivostjo!

Po letošnjem sejmu Agra med kmeti najbolj odmeva in tudi sproža polemiko povedano na posvetu o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Priprava dokumenta in usklajevanje z EU komisijo napoveduje nekakšno uvajanje knjigovodstva na slovenske kmetije, kmete pa še bolj kot to skrbi širok termin »trajnostni razvoj kmetijstva«. Dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete opozarja, da bi morala Slovenija opustiti držo “pridne” članice in dosledno vztrajati na EU ene hitrosti.

naravakmetijstvoSKPdr. Marija Klopčičkazen

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dr. Marija Klopčič: Zavestno tvegati kazen, ne pa pretiravati z ubogljivostjo!

Po letošnjem sejmu Agra med kmeti najbolj odmeva in tudi sproža polemiko povedano na posvetu o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Priprava dokumenta in usklajevanje z EU komisijo napoveduje nekakšno uvajanje knjigovodstva na slovenske kmetije, kmete pa še bolj kot to skrbi širok termin »trajnostni razvoj kmetijstva«. Dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete opozarja, da bi morala Slovenija opustiti držo “pridne” članice in dosledno vztrajati na EU ene hitrosti.

VEČ ...|29. 8. 2022
Dr. Marija Klopčič: Zavestno tvegati kazen, ne pa pretiravati z ubogljivostjo!

Po letošnjem sejmu Agra med kmeti najbolj odmeva in tudi sproža polemiko povedano na posvetu o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Priprava dokumenta in usklajevanje z EU komisijo napoveduje nekakšno uvajanje knjigovodstva na slovenske kmetije, kmete pa še bolj kot to skrbi širok termin »trajnostni razvoj kmetijstva«. Dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete opozarja, da bi morala Slovenija opustiti držo “pridne” članice in dosledno vztrajati na EU ene hitrosti.

Robert Božič

naravakmetijstvoSKPdr. Marija Klopčičkazen

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 8. 2022
Katere so glavne pripombe na dopolnjen SKP?

Po letošnjem jubiljenem 60 sejmu Agra je morda najbolj odmeval in najbolj sprožal polemiko posvet o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027. Njegove temeljne usmeritve predvsem pa glavne pripombe ste lahko slišali v tokratni nedeljski kmetijski oddaji.

Katere so glavne pripombe na dopolnjen SKP?

Po letošnjem jubiljenem 60 sejmu Agra je morda najbolj odmeval in najbolj sprožal polemiko posvet o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027. Njegove temeljne usmeritve predvsem pa glavne pripombe ste lahko slišali v tokratni nedeljski kmetijski oddaji.

kmetijstvoSKPkazenEUzeleni dogovorhranasamooskrba

Kmetijska oddaja

Katere so glavne pripombe na dopolnjen SKP?

Po letošnjem jubiljenem 60 sejmu Agra je morda najbolj odmeval in najbolj sprožal polemiko posvet o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027. Njegove temeljne usmeritve predvsem pa glavne pripombe ste lahko slišali v tokratni nedeljski kmetijski oddaji.

VEČ ...|28. 8. 2022
Katere so glavne pripombe na dopolnjen SKP?

Po letošnjem jubiljenem 60 sejmu Agra je morda najbolj odmeval in najbolj sprožal polemiko posvet o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027. Njegove temeljne usmeritve predvsem pa glavne pripombe ste lahko slišali v tokratni nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvoSKPkazenEUzeleni dogovorhranasamooskrba

Od slike do besede

VEČ ...|9. 11. 2021
Tri nova knjižna dela za različno bralstvo

“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič. 

Tri nova knjižna dela za različno bralstvo

“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič. 

V začetku je bila beseda je bila slikaJože KopeinigStanislav SlatinekTemelji kazenskega kanonskega pravaPod svobodnim soncemJanez BogatajDamijan StepančičGoran Vojnović

Od slike do besede

Tri nova knjižna dela za različno bralstvo

“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič. 

VEČ ...|9. 11. 2021
Tri nova knjižna dela za različno bralstvo

“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič. 

Jože Bartolj

V začetku je bila beseda je bila slikaJože KopeinigStanislav SlatinekTemelji kazenskega kanonskega pravaPod svobodnim soncemJanez BogatajDamijan StepančičGoran Vojnović

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Kepic Mohar

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon. 

Alenka Kepic Mohar

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon. 

Damijana Medved

spominživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|16. 10. 2025
Posluh

Ko smo se odločili, da bomo nekaj časa preživeli v samoti, se razvije v nas posluh za božji glas. V začetku, prvi dan, prvi teden, tudi prvi mesec, bomo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Posluh

Ko smo se odločili, da bomo nekaj časa preživeli v samoti, se razvije v nas posluh za božji glas. V začetku, prvi dan, prvi teden, tudi prvi mesec, bomo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Pogovor o

VEČ ...|15. 10. 2025
Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Za življenje

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovor

Radijski roman

VEČ ...|16. 10. 2025
Pot do Resnice, 10. del

Ana je spoznala novega moškega in zdi se, da bo vse drugače kot prej z možem. 

Pot do Resnice, 10. del

Ana je spoznala novega moškega in zdi se, da bo vse drugače kot prej z možem. 

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|16. 10. 2025
Majda Sepe, Nana Mouskouri, The Righteous Brothers, Gianna Nannini

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:02:04_Majda Sepe - Ljubljanske ulice  
0:05:45_Ivica Percl - Stari Pjer  
0:10:06_Nana Mouskouri - Dans Le Soleil Et Dans Le Vent  
0:14:27_Braco Koren - Tri korake v modro 
0:17:24_Katja Ebstein - Ein Kleines Lied Vom Frieden  
0:23:05_The Righteous Brothers - Youve Lost That Loving Feeling  
0:27:32_SONJA GABERŠČEK - PILULA ZA SREČO  
0:31:23_Mary Hopkin - Knock, Knock Whos There?  
0:33:34_Gianna Nannini - Maschi, I  
0:38:50_Marjetka Falk - Vsak je svoje nesreče kovač  
0:41:15_KEITH MARSHALL - ONLY CRYING  
0:45:46_TEREZA KESOVIJA - PRIJATELJI  
0:50:11_Henry Mancini - The Thornbirds theme  
0:53:06_Rosanna Fratello - Una Rosa Una Candela  
0:56:27_SIMONA WEISS - NAJ ŽIVI LJUBEZEN  
1:00:27_Džo Maračić Maki - Srce ti je kamen  
1:03:38_NANA MOUSKOURI - PLAISIR DAMOUR  
1:07:14_MAURICE JARR - LARA`S THEME FROM DOCTOR ZHIVAGO 
1:11:10_Ennio Morricone - Once upon a Time in the west  
1:13:36_MIREILLE MATHIEU - SANTA MARIA DE LA MER  
1:17:28_ABBA - EAGLE  
1:21:19_Mino Reitano - Una Chitarra, Cento Illusioni  
1:24:13_SARAH BRIGHTMAN - I DONT KNOW HOW TO LOVE HIM  
1:27:59_AVTOMOBILI - POT DOMOV  

Majda Sepe, Nana Mouskouri, The Righteous Brothers, Gianna Nannini

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:02:04_Majda Sepe - Ljubljanske ulice  
0:05:45_Ivica Percl - Stari Pjer  
0:10:06_Nana Mouskouri - Dans Le Soleil Et Dans Le Vent  
0:14:27_Braco Koren - Tri korake v modro 
0:17:24_Katja Ebstein - Ein Kleines Lied Vom Frieden  
0:23:05_The Righteous Brothers - Youve Lost That Loving Feeling  
0:27:32_SONJA GABERŠČEK - PILULA ZA SREČO  
0:31:23_Mary Hopkin - Knock, Knock Whos There?  
0:33:34_Gianna Nannini - Maschi, I  
0:38:50_Marjetka Falk - Vsak je svoje nesreče kovač  
0:41:15_KEITH MARSHALL - ONLY CRYING  
0:45:46_TEREZA KESOVIJA - PRIJATELJI  
0:50:11_Henry Mancini - The Thornbirds theme  
0:53:06_Rosanna Fratello - Una Rosa Una Candela  
0:56:27_SIMONA WEISS - NAJ ŽIVI LJUBEZEN  
1:00:27_Džo Maračić Maki - Srce ti je kamen  
1:03:38_NANA MOUSKOURI - PLAISIR DAMOUR  
1:07:14_MAURICE JARR - LARA`S THEME FROM DOCTOR ZHIVAGO 
1:11:10_Ennio Morricone - Once upon a Time in the west  
1:13:36_MIREILLE MATHIEU - SANTA MARIA DE LA MER  
1:17:28_ABBA - EAGLE  
1:21:19_Mino Reitano - Una Chitarra, Cento Illusioni  
1:24:13_SARAH BRIGHTMAN - I DONT KNOW HOW TO LOVE HIM  
1:27:59_AVTOMOBILI - POT DOMOV  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|16. 10. 2025
Danica Ozvaldič: Oče me je učil, da je sprejemanje prava umetnost

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza

Danica Ozvaldič: Oče me je učil, da je sprejemanje prava umetnost

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza

Nataša Ličen

pogovordružbaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan