Pevci zapojte, godci zagodte
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik velikega šmarna, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik velikega šmarna, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Za življenje
Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko. V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.
Za življenje
Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko. V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.
Iz naših krajev
Poročali smo o prizadevanjih za izboljšanje turistične ponudbe v Zasavju, dogajanju in razvojnih projektih v občini Šentjernej, gradnji nove šole za otroke s posebnimi potrebami v Sevnici in koroškem turističnem tednu.
Iz naših krajev
Poročali smo o prizadevanjih za izboljšanje turistične ponudbe v Zasavju, dogajanju in razvojnih projektih v občini Šentjernej, gradnji nove šole za otroke s posebnimi potrebami v Sevnici in koroškem turističnem tednu.
Zakladi naše dediščine
Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi.
Zakladi naše dediščine
Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi.
Globine
Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.
Globine
Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.
Komentar Domovina.je
Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)
Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .
Komentar Domovina.je
Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)
Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .
Spoznanje več, predsodek manj
Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj.
Spoznanje več, predsodek manj
Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj.
Pevci zapojte, godci zagodte
Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.
Za življenje
Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko. V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.
Dogodki
Sodelovali so:
Svetovalnica
Neka misel pravi, da brez knjižnic nimamo ne preteklosti ne prihodnosti. O tem, kaj je mreža splošnih knjižnic in kaj tudi v poletnem času, ko imamo več časa za branje, nudijo knjižnice je več povedala naša gostja predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.
Slovencem po svetu in domovini
To poletje so bili v Sloveniji maturantje iz Argentine, Rast 51 in gledališka skupina iz Pristave v Buenos Airesu. Slednji so v šestih krajih uprizirili predstavo Jeklene magnolije. Naši sogovorniki so bili: režiserka Maruča Zurc, Miloš Mavrič, Adrian Gaser, Andrejka Puntar, Viki Selan in Erika Čeč.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik velikega šmarna, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Franci Trstenjak
Oddaja PRO je bila praznična, posvečena Božji Materi Mariji in njenemu vnebovzetju. Slišali ste izbor Marijinih pesmi in med njimi molitve, ki so jih sestavili papež Frančišek, svetniki in škofje.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost urednik, pisatelj in duhovnik Branko Cestnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s kapitlja reda klaretincev v Španiji. Na največji Marijin praznik smo razmišljali o tem, kaj nam ta praznik sporoča, koga nagovarja. Druga večja tema pogovora pa so bile duhovniške prestavitve, ki se dogajajo prav v teh dneh. Eni se z njimi kar ne morejo sprijazniti.