Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 8. 2022
Češčena si Marija, je angelski glas

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik velikega šmarna, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Češčena si Marija, je angelski glas

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik velikega šmarna, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Češčena si Marija, je angelski glas

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik velikega šmarna, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|15. 8. 2022
Češčena si Marija, je angelski glas

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik velikega šmarna, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Za življenje

VEČ ...|13. 8. 2022
Alenka Rebula: Kultura miru je izid dolgega procesa

Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko.  V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.   

Alenka Rebula: Kultura miru je izid dolgega procesa

Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko.  V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.   

vzgojaduhovnostodnosidružbasvetovanjekulturanarava

Za življenje

Alenka Rebula: Kultura miru je izid dolgega procesa

Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko.  V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.   

VEČ ...|13. 8. 2022
Alenka Rebula: Kultura miru je izid dolgega procesa

Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko.  V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.   

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosidružbasvetovanjekulturanarava

Iz naših krajev

VEČ ...|13. 8. 2022
Sevnica, Šentjernej, Trbovlje, Črna na Koroškem

Poročali smo o prizadevanjih za izboljšanje turistične ponudbe v Zasavju, dogajanju in razvojnih projektih v občini Šentjernej, gradnji nove šole za otroke s posebnimi potrebami v Sevnici in koroškem turističnem tednu.

Sevnica, Šentjernej, Trbovlje, Črna na Koroškem

Poročali smo o prizadevanjih za izboljšanje turistične ponudbe v Zasavju, dogajanju in razvojnih projektih v občini Šentjernej, gradnji nove šole za otroke s posebnimi potrebami v Sevnici in koroškem turističnem tednu.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Sevnica, Šentjernej, Trbovlje, Črna na Koroškem

Poročali smo o prizadevanjih za izboljšanje turistične ponudbe v Zasavju, dogajanju in razvojnih projektih v občini Šentjernej, gradnji nove šole za otroke s posebnimi potrebami v Sevnici in koroškem turističnem tednu.

VEČ ...|13. 8. 2022
Sevnica, Šentjernej, Trbovlje, Črna na Koroškem

Poročali smo o prizadevanjih za izboljšanje turistične ponudbe v Zasavju, dogajanju in razvojnih projektih v občini Šentjernej, gradnji nove šole za otroke s posebnimi potrebami v Sevnici in koroškem turističnem tednu.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

kulturanaravadružbadediščinakulinarikatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinakulinarikatradicijaizročilo

Globine

VEČ ...|9. 8. 2022
Mozaična oddaja

Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.

Mozaična oddaja

Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.

duhovnostodnosidružbakultura

Globine

Mozaična oddaja

Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.

VEČ ...|9. 8. 2022
Mozaična oddaja

Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbakultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 8. 2022
Andreja Barat: Poletje v Svobodi!

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

Andreja Barat: Poletje v Svobodi!

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Andreja Barat: Poletje v Svobodi!

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

VEČ ...|8. 8. 2022
Andreja Barat: Poletje v Svobodi!

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

Andreja Barat

komentarpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 8. 2022
Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

politikadružbavolitve

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

VEČ ...|8. 8. 2022
Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

Tone Gorjup

politikadružbavolitve

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 8. 2022
Jožica Pustoslemšek in Ivko Retko

Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.

Jožica Pustoslemšek in Ivko Retko

Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Jožica Pustoslemšek in Ivko Retko

Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.

VEČ ...|8. 8. 2022
Jožica Pustoslemšek in Ivko Retko

Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|13. 8. 2022
Alenka Rebula: Kultura miru je izid dolgega procesa

Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko.  V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.   

Alenka Rebula: Kultura miru je izid dolgega procesa

Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko.  V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.   

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosidružbasvetovanjekulturanarava

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2022
Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Radio Ognjišče

domovinaSlovenijapraznik

Svetovalnica

VEČ ...|12. 8. 2022
Poletna ponudba slovenskih knjižnic

Neka misel pravi, da brez knjižnic nimamo ne preteklosti ne prihodnosti. O tem, kaj je mreža splošnih knjižnic in kaj tudi v poletnem času, ko imamo več časa za branje, nudijo knjižnice je več povedala naša gostja predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.

Poletna ponudba slovenskih knjižnic

Neka misel pravi, da brez knjižnic nimamo ne preteklosti ne prihodnosti. O tem, kaj je mreža splošnih knjižnic in kaj tudi v poletnem času, ko imamo več časa za branje, nudijo knjižnice je več povedala naša gostja predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.

Blaž Lesnik

svetovanjeknjigabranjeliteraturadopust

Moja zgodba

VEČ ...|14. 8. 2022
Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Jože Bartolj

spominpolitikakočevski procesBrez pravice do pritožedr. Tamara Griesser Pečardr. Matej Avbeljdr. Jernej Letnar Černič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 8. 2022
Rast 51 in Gledališka skupina Pristava

To poletje so bili v Sloveniji maturantje iz Argentine, Rast 51 in gledališka skupina iz Pristave v Buenos Airesu. Slednji so v šestih krajih uprizirili predstavo Jeklene magnolije. Naši sogovorniki so bili: režiserka Maruča Zurc, Miloš Mavrič, Adrian Gaser, Andrejka Puntar, Viki Selan in Erika Čeč.

Rast 51 in Gledališka skupina Pristava

To poletje so bili v Sloveniji maturantje iz Argentine, Rast 51 in gledališka skupina iz Pristave v Buenos Airesu. Slednji so v šestih krajih uprizirili predstavo Jeklene magnolije. Naši sogovorniki so bili: režiserka Maruča Zurc, Miloš Mavrič, Adrian Gaser, Andrejka Puntar, Viki Selan in Erika Čeč.

Matjaž Merljak

družbapogovormladi

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 8. 2022
Češčena si Marija, je angelski glas

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik velikega šmarna, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Češčena si Marija, je angelski glas

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik velikega šmarna, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Franci Trstenjak

VEČ ...|15. 8. 2022
Praznik Marijinega vnebovzetja

Oddaja PRO je bila praznična, posvečena Božji Materi Mariji in njenemu vnebovzetju. Slišali ste izbor Marijinih pesmi in med njimi molitve, ki so jih sestavili papež Frančišek, svetniki in škofje.

Praznik Marijinega vnebovzetja

Oddaja PRO je bila praznična, posvečena Božji Materi Mariji in njenemu vnebovzetju. Slišali ste izbor Marijinih pesmi in med njimi molitve, ki so jih sestavili papež Frančišek, svetniki in škofje.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 8. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 8. 2022
P. Branko Cestnik o Marijinem vnebovzetju in duhovniških premestitvah

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost urednik, pisatelj in duhovnik Branko Cestnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s kapitlja reda klaretincev v Španiji. Na največji Marijin praznik smo razmišljali o tem, kaj nam ta praznik sporoča, koga nagovarja. Druga večja tema pogovora pa so bile duhovniške prestavitve, ki se dogajajo prav v teh dneh. Eni se z njimi kar ne morejo sprijazniti. 

P. Branko Cestnik o Marijinem vnebovzetju in duhovniških premestitvah

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost urednik, pisatelj in duhovnik Branko Cestnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s kapitlja reda klaretincev v Španiji. Na največji Marijin praznik smo razmišljali o tem, kaj nam ta praznik sporoča, koga nagovarja. Druga večja tema pogovora pa so bile duhovniške prestavitve, ki se dogajajo prav v teh dneh. Eni se z njimi kar ne morejo sprijazniti. 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik