V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bil naš gost dr. Božidar Voljč, predsednik Komisije RS za medicinsko etiko in član Strokovnega sveta Spominčica. Predstavil je Strategijo za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2030, obenem pa povedal tudi, kateri so varovalni dejavniki, da ne zbolimo za demenco. Med drugim je predstavil tudi mnenje o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja, še posebej z vidika oseb z demenco.

Naša gostja je bila zdravnica psihoonkologinja in ustanoviteljica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc. Spregovorili smo o kar nenavadnem pojavu, ko bolniki z rakom začenjajo živeti bolj na polno in v večji pozornosti na odnose.

Zdravnica psihoonkologinja in ustanoviteljica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc je odgovorila na mnenje številnih ljudi, da je rak v veliki meri posledica tega, da človek ne zna živeti kot celota telesa, duše in duha.

 V tokratni oddaji smo govorili o motivaciji do učenja, kako si lahko pomagamo, ko uplahne volja? Po praznikih mnogi lovijo ravnotežje in moč za nadaljevanje. Ali obstajajo učne metode, ki delujejo in so dober pripomoček za uspešno končanje šolanja, tečajev, oziroma vseh aktivnosti, s katerimi smo pred časom začeli? Govorili pa smo tudi o motnji, ki povzroča nemalo težav pri učenju. Z nami je bila dr. Urška Sešek, jezikoslovka, pedagoginja in izvajalka celostne učne pomoči, presojevalka za skotopični sindrom.  

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Agencija EFSA poroča, da so od junija do septembra v Evropi zabeležili izjemno število odkritij virusa visoko patogene aviarne influence pri divjih in domačih pticah. Minuli teden so pri labodih okužbo odkrili tudi v okolici Apač.

Parkinsonova bolezen zareže v celotno družino in okolico bolnika, saj je potrebno precej razumevanja ta bolezni kot tudi sprememb, ki se v bolniku dogajajo ter vplivajo na njegove številne sposobnosti. Najtežje je, če se bolezen pojavi v zgodnjem mlajšem obdobju pravi medicinska sestra na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana Lidija Ocepek.

Parkinsonovo bolezen imenujemo tudi bolezen tisočerih obrazov, saj posameznike prizadene tako različno in svojstveno, da optimalno ali enotno zdravljenje ne obstaja. Ob pravočasnem in ustreznem zdravljenju se nekaterim bolnikom stanje lahko izboljša do te mere, da sami ali z občasno pomočjo skrbnika zmorejo vsakodnevna opravila. Danes bomo slišali nekaj izsekov iz predstavitve te bolezni, ki so jo ob Dnevu Parkinsonove bolezni 11. aprila pripravili v Društvu Trepetlika in nevrologinja dr. Nina Križnar Zupančič o zunanjih simptomih.