Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 8. 2023
Predstavitev pesniške zbirke Dane Ivančič Križ Pot Je

Predstavitev pesniške zbirke Dane Ivančič Križ Pot Je

kulturaliteraturaDana IvančičKriž pot jeJožica Ličen

Kulturni utrinki

Predstavitev pesniške zbirke Dane Ivančič Križ Pot Je
VEČ ...|8. 8. 2023
Predstavitev pesniške zbirke Dane Ivančič Križ Pot Je

Jože Bartolj

kulturaliteraturaDana IvančičKriž pot jeJožica Ličen

Moja zgodba

VEČ ...|4. 6. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

spominpolitikaTamara Griesser PečarIvan Salmič

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

VEČ ...|4. 6. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Jože Bartolj

spominpolitikaTamara Griesser PečarIvan Salmič

Pojdite in učite

VEČ ...|21. 5. 2023
Podelili misijonski križ Ivani Žigon

Pred tednom so Ivani Žigon podelili misijonski križ. Odhaja na enoletno misijonsko delo v Mozambik.

Podelili misijonski križ Ivani Žigon

Pred tednom so Ivani Žigon podelili misijonski križ. Odhaja na enoletno misijonsko delo v Mozambik.

duhovnostmisijonIvana Žigonmozambik

Pojdite in učite

Podelili misijonski križ Ivani Žigon

Pred tednom so Ivani Žigon podelili misijonski križ. Odhaja na enoletno misijonsko delo v Mozambik.

VEČ ...|21. 5. 2023
Podelili misijonski križ Ivani Žigon

Pred tednom so Ivani Žigon podelili misijonski križ. Odhaja na enoletno misijonsko delo v Mozambik.

Jure Sešek

duhovnostmisijonIvana Žigonmozambik

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 5. 2023
Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

infobrezposelnostpogovorgzsbojan ivanc

Informativni prispevki

Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

VEČ ...|5. 5. 2023
Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

Alen Salihović

infobrezposelnostpogovorgzsbojan ivanc

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 3. 2023
Ivan Sivec o knjigi Zemlja se z nami pogreza

Kulturni utrinki

Ivan Sivec o knjigi Zemlja se z nami pogreza
VEČ ...|16. 3. 2023

Svetovalnica

VEČ ...|23. 2. 2023
Dr. Ivan Toplak: Modro je izkoristiti pomoč za izkoreninjenje BVD!

Le še do torka 28. februarja je čas, da se kmetje odločijo za vstop v program izkoreninjenja goveje virusne diareje, oziroma BVD, kar pomeni, da jim bo del stroškov sofinanciran iz sredstev SKP. Na vprašanja s tega področja je odgovarjal dr. Ivan Toplak, dr. veterinarske medicine, z Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani.

Dr. Ivan Toplak: Modro je izkoristiti pomoč za izkoreninjenje BVD!

Le še do torka 28. februarja je čas, da se kmetje odločijo za vstop v program izkoreninjenja goveje virusne diareje, oziroma BVD, kar pomeni, da jim bo del stroškov sofinanciran iz sredstev SKP. Na vprašanja s tega področja je odgovarjal dr. Ivan Toplak, dr. veterinarske medicine, z Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani.

svetovanjeBVDdr. Ivan Toplakizkoreninjenje

Svetovalnica

Dr. Ivan Toplak: Modro je izkoristiti pomoč za izkoreninjenje BVD!

Le še do torka 28. februarja je čas, da se kmetje odločijo za vstop v program izkoreninjenja goveje virusne diareje, oziroma BVD, kar pomeni, da jim bo del stroškov sofinanciran iz sredstev SKP. Na vprašanja s tega področja je odgovarjal dr. Ivan Toplak, dr. veterinarske medicine, z Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|23. 2. 2023
Dr. Ivan Toplak: Modro je izkoristiti pomoč za izkoreninjenje BVD!

Le še do torka 28. februarja je čas, da se kmetje odločijo za vstop v program izkoreninjenja goveje virusne diareje, oziroma BVD, kar pomeni, da jim bo del stroškov sofinanciran iz sredstev SKP. Na vprašanja s tega področja je odgovarjal dr. Ivan Toplak, dr. veterinarske medicine, z Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani.

Radio Ognjišče

svetovanjeBVDdr. Ivan Toplakizkoreninjenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 2. 2023
Dr. Ivan Štuhec pozdravil zadržanje izvajanja dela zakona o RTVS

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili člana programskega sveta RTV Slovenija, moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Komentiral je odločitev ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave.

Dr. Ivan Štuhec pozdravil zadržanje izvajanja dela zakona o RTVS

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili člana programskega sveta RTV Slovenija, moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Komentiral je odločitev ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave.

svpmpogovorpolitikartvkomentarivan štuhecustavno sodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ivan Štuhec pozdravil zadržanje izvajanja dela zakona o RTVS

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili člana programskega sveta RTV Slovenija, moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Komentiral je odločitev ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave.

VEČ ...|20. 2. 2023
Dr. Ivan Štuhec pozdravil zadržanje izvajanja dela zakona o RTVS

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili člana programskega sveta RTV Slovenija, moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Komentiral je odločitev ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave.

Alen Salihović

svpmpogovorpolitikartvkomentarivan štuhecustavno sodišče

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Moja zgodba

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|22. 9. 2023
Slepi planinci prehodili Slovensko planinsko pot

616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.

Slepi planinci prehodili Slovensko planinsko pot

616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.

Blaž Lesnik

Svetovalnica

VEČ ...|27. 9. 2023
Spravilo pridelkov

September gre h koncu, vremenski obeti za oktober pa nakazujejo, da hudega mraza še ne bo. Kako se lotimo spravila tistih pridelkov, ki so še na vrtu ali na njivi in kaj je tisto, kar lahko še posadimo v vrtove in rastlinjake? O tem je govorila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.

Spravilo pridelkov

September gre h koncu, vremenski obeti za oktober pa nakazujejo, da hudega mraza še ne bo. Kako se lotimo spravila tistih pridelkov, ki so še na vrtu ali na njivi in kaj je tisto, kar lahko še posadimo v vrtove in rastlinjake? O tem je govorila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.

Slavi Košir

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 9. 2023
Slomškova nagrada Poldeju Zundru

V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.

Slomškova nagrada Poldeju Zundru

V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.

Matjaž Merljak

Globine

VEČ ...|12. 9. 2023
Človek in smisel njegovega dela

V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.

Človek in smisel njegovega dela

V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.

Blaž Lesnik

Moja zgodba

VEČ ...|24. 9. 2023
Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.

Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.

Jože Bartolj

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 9. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|27. 9. 2023
Angel pregorele žarnice

Na stopnicah za klet je pregorela žarnica. Ne šele danes. Že pred štirinajstimi …

Angel pregorele žarnice

Na stopnicah za klet je pregorela žarnica. Ne šele danes. Že pred štirinajstimi …

Gregor Čušin

Pogovor o

VEČ ...|27. 9. 2023
Stanje po poplavah

Zgodb ljudi prizadetih v avgustovskih poplavah na Slovenski karitas ne pozabljajo. Dnevno se srečujejo z njimi in ljudem pomagajo. Kaj ta čas počne država, kako in kje izpolniti vloge za pomoč, kaj se dober mesec po poplavah dogaja v ljudeh, kako se spopadajo s stiskami. Vse to smo komentirali v tokratni oddaji Pogovor o … z zakonsko in družinsko terapevtko ter geštalt svetovalko pri Zavodu Iskreni Katjo Jarc in generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem.

Stanje po poplavah

Zgodb ljudi prizadetih v avgustovskih poplavah na Slovenski karitas ne pozabljajo. Dnevno se srečujejo z njimi in ljudem pomagajo. Kaj ta čas počne država, kako in kje izpolniti vloge za pomoč, kaj se dober mesec po poplavah dogaja v ljudeh, kako se spopadajo s stiskami. Vse to smo komentirali v tokratni oddaji Pogovor o … z zakonsko in družinsko terapevtko ter geštalt svetovalko pri Zavodu Iskreni Katjo Jarc in generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem.

Maja Morela

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 9. 2023
Dobrodelni orgelski koncert za Orglarsko delavnico Močnik na Brezovici (30.9.)

Dobrodelni orgelski koncert za Orglarsko delavnico Močnik na Brezovici (30.9.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaTone RozmanTomaž Močnikorgelski koncertfarni praznik Brezovica