V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.
V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.
Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.
Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.
Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.
V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji.
Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.
Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.
Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.
V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji.
Zanikanje bolečin ali trenutkov, ki niso prijetni in jih odklanjamo, onemogočajo rast osebnosti. Nazadujemo, pravi dr. Stanko Gerjolj. Pogovarjali smo se, zakaj se v družbi sprašujemo o pravici odvzema umiranja?, je evtanazija res pravica umirajočih, ali je to le nezmožnost soočanja s smrtjo? Morda težke nepriljubljene vsebine, ki smo se jih dotikali s pozitivno noto. Smrt je neizogiben del življenja, prva je v drugem.
Zanikanje bolečin ali trenutkov, ki niso prijetni in jih odklanjamo, onemogočajo rast osebnosti. Nazadujemo, pravi dr. Stanko Gerjolj. Pogovarjali smo se, zakaj se v družbi sprašujemo o pravici odvzema umiranja?, je evtanazija res pravica umirajočih, ali je to le nezmožnost soočanja s smrtjo? Morda težke nepriljubljene vsebine, ki smo se jih dotikali s pozitivno noto. Smrt je neizogiben del življenja, prva je v drugem.
Založba Beletrina je izdala knjigo pisem dr. Borisa Furlana in njegove hčerke Staše Furlan Seaton. Njuno dopisovanje pokaže vso bedo tedanjega režima, ki je intelektualca Furlana obsodila na umiranje na obroke.
Knjigo sta predstavila dr. Bernard Nežmah in Alenka Puhar.
Založba Beletrina je izdala knjigo pisem dr. Borisa Furlana in njegove hčerke Staše Furlan Seaton. Njuno dopisovanje pokaže vso bedo tedanjega režima, ki je intelektualca Furlana obsodila na umiranje na obroke.
Knjigo sta predstavila dr. Bernard Nežmah in Alenka Puhar.
Letošnji cikel oddaj Nedeljski klepet zaokrožujemo s pogovorom s Tatjano Fink, vodjo hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o tem, kako gleda na življenje po večletnem spremljanju umirajočih, kaj je bistveno za to, da umremo brez strahu, o pomenu žalovanja, ki ga žal vedno bolj izrinjamo iz našega življenja pa tudi o prostovoljcih, ki delujejo v okviru hiše.
Letošnji cikel oddaj Nedeljski klepet zaokrožujemo s pogovorom s Tatjano Fink, vodjo hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o tem, kako gleda na življenje po večletnem spremljanju umirajočih, kaj je bistveno za to, da umremo brez strahu, o pomenu žalovanja, ki ga žal vedno bolj izrinjamo iz našega življenja pa tudi o prostovoljcih, ki delujejo v okviru hiše.
V novembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Ana Petrič, direktorica Deos centra starejših Notranje Gorice. V pogovoru je predstavila projekt Željomobil in kaj je bil razlog, da so se odločili, da bi zbrali sredstva za nakup avtomobila, ki bo omogočal prevoz nepokretnim osebam. Pa tudi, kako veliko veselje starejšim lahko naredimo, če napišemo srčno božično-novoletno voščilnico – predstavljen je bil projekt Mala pozornost za veliko veselje. Ana Petrič je z nami delila tudi osebno zgodbo ob umiranju svoje babice ter spoznanje, kako pomembno je, da tudi o težkih temah govorimo odkrito.
V novembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Ana Petrič, direktorica Deos centra starejših Notranje Gorice. V pogovoru je predstavila projekt Željomobil in kaj je bil razlog, da so se odločili, da bi zbrali sredstva za nakup avtomobila, ki bo omogočal prevoz nepokretnim osebam. Pa tudi, kako veliko veselje starejšim lahko naredimo, če napišemo srčno božično-novoletno voščilnico – predstavljen je bil projekt Mala pozornost za veliko veselje. Ana Petrič je z nami delila tudi osebno zgodbo ob umiranju svoje babice ter spoznanje, kako pomembno je, da tudi o težkih temah govorimo odkrito.
V oktobrskem Nedeljskem klepetu je bila tema pogovora minljivost, naša gostja pa psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Spregovorila je o pomenu žalovanja, o strahu, ki nas spremlja ob soočanju s smrtjo in umiranjem, pa tudi o tem, kako se soočiti z nenadno smrtjo naših dragih. Še posebej se je ob tem dotaknila samomora.
V oktobrskem Nedeljskem klepetu je bila tema pogovora minljivost, naša gostja pa psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Spregovorila je o pomenu žalovanja, o strahu, ki nas spremlja ob soočanju s smrtjo in umiranjem, pa tudi o tem, kako se soočiti z nenadno smrtjo naših dragih. Še posebej se je ob tem dotaknila samomora.
Viktor Blažič je bil avtor s pristranskimi poročili o Bližnjem vzhodu, ki so razkrila manipulacije v medijih med Jom Kipursko vojno leta 1973. Kljub cenzuri je vztrajal pri objavljanju resnice, kar je sprožilo konflikt z vodstvom uredništva.
V oddaji Pogovor o smo spregovorili o katoliškem šolstvu. Z gosti smo se dotaknili njegovega pomena za družbo in Cerkev, razlik v primerjavi z javnim šolstvom in izzivov s katerimi so soočeni zasebni izobraževalni zavodi. Gostje so bili: direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc, ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel in ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Samo Repolusk.
V nedeljski kmetijski oddaji je mag. Jože Mohar svetoval glede pridelave silažne koruze in predstavil ponudbo hibridov Agrosaat. Direktor KGZS Janez Pirc je pojasnil napredek glede urejanja zapleta z napačno boniteto kmetijskih zemljišč, pojasnili pa smo tudi zadnje vesti glede torkovega protesta kmetov.
Ameriški podatki o duševnem zdravju najstnikov kažejo, da je vsaka tretja najstnica v zadnjem letu resno premišljevala o samomoru, stopnja depresije pa se je v zadnjem desetletju podvojila pri vseh najstnikih. Strokovnjaki izpostavljajo naslednje rešitve: zdrava prehrana, gibanje v naravi in medsebojni odnosi. S pomočjo spletne strani Aleteia.si smo že lani pripravili dva prispevka s to tematiko in smo ju ob tednu katoliškega šolstva ponovili.
Zakaj se zdi, da današnja mlada generacija ne vidi smisla in se njeno uporništvo pogosto ne kaže v tem, da bi nekaj v družbi spremenili na bolje? Nase opozarjajo z duševnimi stiskami, ki so v porastu. Je lahko vzgoja za kreposti eden od načinov, da popravimo tečaje, s katerih je padel svet?
Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.
V času radijskega misijona lahko v terminu Kulturnih utrinkov lahko poslušate duhovno poezijo. Tokrat ste slišali kratke pesmi svetega Tomaža Akvinskega.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ivan Filipič iz Stare Oselice je v domači župniji pripravil razstavo starih razglednic in podobic. Razstavljal je tudi že v več drugih krajih. Z njim smo se pogovarjali o številčnosti in raznovrstnosti njegove zbirke, kje jih najde in išče, kakšno je sporočilo starih razglednic in podobic verske vsebine, pa spregovorili tudi o pomenu in bogastvu z vidika dediščine in kulture.