Nedeljski klepet

VEČ ...|7. 7. 2024
Prostovoljstvo v Hiši Ljubhospic

Z vodjo hiše Ljubhospic Tatjano Fink smo v julijskem Nedeljskem klepetu govorili o prostvoljcih, kI v hiši Ljubhospic spremljajo umirajoče.

Prostovoljstvo v Hiši Ljubhospic

Z vodjo hiše Ljubhospic Tatjano Fink smo v julijskem Nedeljskem klepetu govorili o prostvoljcih, kI v hiši Ljubhospic spremljajo umirajoče.

Hiša LjubhospicTatjana Finkumiranjeprostovoljstvospremljanje umirajočih

Nedeljski klepet

Prostovoljstvo v Hiši Ljubhospic

Z vodjo hiše Ljubhospic Tatjano Fink smo v julijskem Nedeljskem klepetu govorili o prostvoljcih, kI v hiši Ljubhospic spremljajo umirajoče.

VEČ ...|7. 7. 2024
Prostovoljstvo v Hiši Ljubhospic

Z vodjo hiše Ljubhospic Tatjano Fink smo v julijskem Nedeljskem klepetu govorili o prostvoljcih, kI v hiši Ljubhospic spremljajo umirajoče.

Damijana Medved

Hiša LjubhospicTatjana Finkumiranjeprostovoljstvospremljanje umirajočih

Nedeljski klepet

VEČ ...|4. 2. 2024
Spremljanje umirajočih in žalujočih

V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.

Spremljanje umirajočih in žalujočih

V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.

pogovordružbaLjubhospicTatjana Finksmrtumiranježalovanje

Nedeljski klepet

Spremljanje umirajočih in žalujočih

V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.

VEČ ...|4. 2. 2024
Spremljanje umirajočih in žalujočih

V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.

Damijana Medved

pogovordružbaLjubhospicTatjana Finksmrtumiranježalovanje

Mladoskop

VEČ ...|10. 11. 2023
NOVEMBRA SMO

Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.

Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.

Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.

V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji. 

NOVEMBRA SMO

Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.

Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.

Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.

V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji. 

Mladoskop

NOVEMBRA SMO

Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.

Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.

Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.

V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji. 

VEČ ...|10. 11. 2023
NOVEMBRA SMO

Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.

Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.

Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.

V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji. 

Nataša Ličen

Via positiva

VEČ ...|2. 11. 2023
Dr. Stanko Gerjolj: Z evtanazijo ljudem odvzamemo umiranje. Ne gre toliko za smrt, gre za strah pred smrtjo.

Zanikanje bolečin ali trenutkov, ki niso prijetni in jih odklanjamo, onemogočajo rast osebnosti. Nazadujemo, pravi dr. Stanko Gerjolj. Pogovarjali smo se, zakaj se v družbi sprašujemo o pravici odvzema umiranja?, je evtanazija res pravica umirajočih, ali je to le nezmožnost soočanja s smrtjo? Morda težke nepriljubljene vsebine, ki smo se jih dotikali s pozitivno noto. Smrt je neizogiben del življenja, prva je v drugem. 

Dr. Stanko Gerjolj: Z evtanazijo ljudem odvzamemo umiranje. Ne gre toliko za smrt, gre za strah pred smrtjo.

Zanikanje bolečin ali trenutkov, ki niso prijetni in jih odklanjamo, onemogočajo rast osebnosti. Nazadujemo, pravi dr. Stanko Gerjolj. Pogovarjali smo se, zakaj se v družbi sprašujemo o pravici odvzema umiranja?, je evtanazija res pravica umirajočih, ali je to le nezmožnost soočanja s smrtjo? Morda težke nepriljubljene vsebine, ki smo se jih dotikali s pozitivno noto. Smrt je neizogiben del življenja, prva je v drugem. 

Via positiva

Dr. Stanko Gerjolj: Z evtanazijo ljudem odvzamemo umiranje. Ne gre toliko za smrt, gre za strah pred smrtjo.

Zanikanje bolečin ali trenutkov, ki niso prijetni in jih odklanjamo, onemogočajo rast osebnosti. Nazadujemo, pravi dr. Stanko Gerjolj. Pogovarjali smo se, zakaj se v družbi sprašujemo o pravici odvzema umiranja?, je evtanazija res pravica umirajočih, ali je to le nezmožnost soočanja s smrtjo? Morda težke nepriljubljene vsebine, ki smo se jih dotikali s pozitivno noto. Smrt je neizogiben del življenja, prva je v drugem. 

VEČ ...|2. 11. 2023
Dr. Stanko Gerjolj: Z evtanazijo ljudem odvzamemo umiranje. Ne gre toliko za smrt, gre za strah pred smrtjo.

Zanikanje bolečin ali trenutkov, ki niso prijetni in jih odklanjamo, onemogočajo rast osebnosti. Nazadujemo, pravi dr. Stanko Gerjolj. Pogovarjali smo se, zakaj se v družbi sprašujemo o pravici odvzema umiranja?, je evtanazija res pravica umirajočih, ali je to le nezmožnost soočanja s smrtjo? Morda težke nepriljubljene vsebine, ki smo se jih dotikali s pozitivno noto. Smrt je neizogiben del življenja, prva je v drugem. 

Nataša Ličen

Od slike do besede

VEČ ...|13. 6. 2023
Skozi gosto noč

Založba Beletrina je izdala knjigo pisem dr. Borisa Furlana in njegove hčerke Staše Furlan Seaton. Njuno dopisovanje pokaže vso bedo tedanjega režima, ki je intelektualca Furlana obsodila na umiranje na obroke.
Knjigo sta predstavila dr. Bernard Nežmah in Alenka Puhar.

Skozi gosto noč

Založba Beletrina je izdala knjigo pisem dr. Borisa Furlana in njegove hčerke Staše Furlan Seaton. Njuno dopisovanje pokaže vso bedo tedanjega režima, ki je intelektualca Furlana obsodila na umiranje na obroke.
Knjigo sta predstavila dr. Bernard Nežmah in Alenka Puhar.

družbapogovorspominodnosikultura

Od slike do besede

Skozi gosto noč

Založba Beletrina je izdala knjigo pisem dr. Borisa Furlana in njegove hčerke Staše Furlan Seaton. Njuno dopisovanje pokaže vso bedo tedanjega režima, ki je intelektualca Furlana obsodila na umiranje na obroke.
Knjigo sta predstavila dr. Bernard Nežmah in Alenka Puhar.

VEČ ...|13. 6. 2023
Skozi gosto noč

Založba Beletrina je izdala knjigo pisem dr. Borisa Furlana in njegove hčerke Staše Furlan Seaton. Njuno dopisovanje pokaže vso bedo tedanjega režima, ki je intelektualca Furlana obsodila na umiranje na obroke.
Knjigo sta predstavila dr. Bernard Nežmah in Alenka Puhar.

Mateja Subotičanec

družbapogovorspominodnosikultura

Informativne oddaje

VEČ ...|7. 6. 2023
Utrip dneva dne 7. 6.

  • Slovenija v letih 2024 in 2025 nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajina po eksploziji na jezu doslej evakuirala najmanj 17 tisoč ljudi, na poti dodatna mednarodna humanitarna pomoč.
  • HSE bo državi vrnil 240 milijon evrov, država mu jih je dala skoraj pol milijarde.
  • Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja spreminja pogled na trpljenje in umiranje.
  • OECD zvišal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti; v Sloveniji bo 1,5-odstotna.
  • Z julijem lažji dostop do posojil tudi za osebe in družine z nižjimi prejemki.
  • Policija in Dars znova o tesnejšem sodelovanju za večjo varnost na avtocestah.
  • ŠPORT: Slovenski odbojkarji na prvi tekmi lige narodov premagali Srbijo.
  • Vreme: Danes in jutri bo deloma sončno s popoldanskimi plohami in nevihtami.

Utrip dneva dne 7. 6.

  • Slovenija v letih 2024 in 2025 nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajina po eksploziji na jezu doslej evakuirala najmanj 17 tisoč ljudi, na poti dodatna mednarodna humanitarna pomoč.
  • HSE bo državi vrnil 240 milijon evrov, država mu jih je dala skoraj pol milijarde.
  • Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja spreminja pogled na trpljenje in umiranje.
  • OECD zvišal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti; v Sloveniji bo 1,5-odstotna.
  • Z julijem lažji dostop do posojil tudi za osebe in družine z nižjimi prejemki.
  • Policija in Dars znova o tesnejšem sodelovanju za večjo varnost na avtocestah.
  • ŠPORT: Slovenski odbojkarji na prvi tekmi lige narodov premagali Srbijo.
  • Vreme: Danes in jutri bo deloma sončno s popoldanskimi plohami in nevihtami.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 7. 6.
  • Slovenija v letih 2024 in 2025 nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajina po eksploziji na jezu doslej evakuirala najmanj 17 tisoč ljudi, na poti dodatna mednarodna humanitarna pomoč.
  • HSE bo državi vrnil 240 milijon evrov, država mu jih je dala skoraj pol milijarde.
  • Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja spreminja pogled na trpljenje in umiranje.
  • OECD zvišal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti; v Sloveniji bo 1,5-odstotna.
  • Z julijem lažji dostop do posojil tudi za osebe in družine z nižjimi prejemki.
  • Policija in Dars znova o tesnejšem sodelovanju za večjo varnost na avtocestah.
  • ŠPORT: Slovenski odbojkarji na prvi tekmi lige narodov premagali Srbijo.
  • Vreme: Danes in jutri bo deloma sončno s popoldanskimi plohami in nevihtami.
VEČ ...|7. 6. 2023
Utrip dneva dne 7. 6.
  • Slovenija v letih 2024 in 2025 nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajina po eksploziji na jezu doslej evakuirala najmanj 17 tisoč ljudi, na poti dodatna mednarodna humanitarna pomoč.
  • HSE bo državi vrnil 240 milijon evrov, država mu jih je dala skoraj pol milijarde.
  • Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja spreminja pogled na trpljenje in umiranje.
  • OECD zvišal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti; v Sloveniji bo 1,5-odstotna.
  • Z julijem lažji dostop do posojil tudi za osebe in družine z nižjimi prejemki.
  • Policija in Dars znova o tesnejšem sodelovanju za večjo varnost na avtocestah.
  • ŠPORT: Slovenski odbojkarji na prvi tekmi lige narodov premagali Srbijo.
  • Vreme: Danes in jutri bo deloma sončno s popoldanskimi plohami in nevihtami.

Radio Ognjišče

infonovice

Nedeljski klepet

VEČ ...|4. 12. 2022
Najpomembnejša pa je Ljubezen

Letošnji cikel oddaj Nedeljski klepet zaokrožujemo s pogovorom s Tatjano Fink, vodjo hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o tem, kako gleda na življenje po večletnem spremljanju umirajočih, kaj je bistveno za to, da umremo brez strahu, o pomenu žalovanja, ki ga žal vedno bolj izrinjamo iz našega življenja pa tudi o prostovoljcih, ki delujejo v okviru hiše.

Najpomembnejša pa je Ljubezen

Letošnji cikel oddaj Nedeljski klepet zaokrožujemo s pogovorom s Tatjano Fink, vodjo hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o tem, kako gleda na življenje po večletnem spremljanju umirajočih, kaj je bistveno za to, da umremo brez strahu, o pomenu žalovanja, ki ga žal vedno bolj izrinjamo iz našega življenja pa tudi o prostovoljcih, ki delujejo v okviru hiše.

Tatjana FinkLjubhospicumiranjesmrtžalovanje

Nedeljski klepet

Najpomembnejša pa je Ljubezen

Letošnji cikel oddaj Nedeljski klepet zaokrožujemo s pogovorom s Tatjano Fink, vodjo hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o tem, kako gleda na življenje po večletnem spremljanju umirajočih, kaj je bistveno za to, da umremo brez strahu, o pomenu žalovanja, ki ga žal vedno bolj izrinjamo iz našega življenja pa tudi o prostovoljcih, ki delujejo v okviru hiše.

VEČ ...|4. 12. 2022
Najpomembnejša pa je Ljubezen

Letošnji cikel oddaj Nedeljski klepet zaokrožujemo s pogovorom s Tatjano Fink, vodjo hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o tem, kako gleda na življenje po večletnem spremljanju umirajočih, kaj je bistveno za to, da umremo brez strahu, o pomenu žalovanja, ki ga žal vedno bolj izrinjamo iz našega življenja pa tudi o prostovoljcih, ki delujejo v okviru hiše.

Damijana Medved

Tatjana FinkLjubhospicumiranjesmrtžalovanje

Nedeljski klepet

VEČ ...|4. 11. 2022
Mala pozornost za veliko veselje

V novembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Ana Petrič, direktorica Deos centra starejših Notranje Gorice. V pogovoru je predstavila projekt Željomobil in kaj je bil razlog, da so se odločili, da bi zbrali sredstva za nakup avtomobila, ki bo omogočal prevoz nepokretnim osebam. Pa tudi, kako veliko veselje starejšim lahko naredimo, če napišemo srčno božično-novoletno voščilnico – predstavljen je bil projekt Mala pozornost za veliko veselje. Ana Petrič je z nami delila tudi osebno zgodbo ob umiranju svoje babice ter spoznanje, kako pomembno je, da tudi o težkih temah govorimo odkrito.

Mala pozornost za veliko veselje

V novembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Ana Petrič, direktorica Deos centra starejših Notranje Gorice. V pogovoru je predstavila projekt Željomobil in kaj je bil razlog, da so se odločili, da bi zbrali sredstva za nakup avtomobila, ki bo omogočal prevoz nepokretnim osebam. Pa tudi, kako veliko veselje starejšim lahko naredimo, če napišemo srčno božično-novoletno voščilnico – predstavljen je bil projekt Mala pozornost za veliko veselje. Ana Petrič je z nami delila tudi osebno zgodbo ob umiranju svoje babice ter spoznanje, kako pomembno je, da tudi o težkih temah govorimo odkrito.

Ana PetričŽeljomobilvoščilnicestarejšiumiranje

Nedeljski klepet

Mala pozornost za veliko veselje

V novembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Ana Petrič, direktorica Deos centra starejših Notranje Gorice. V pogovoru je predstavila projekt Željomobil in kaj je bil razlog, da so se odločili, da bi zbrali sredstva za nakup avtomobila, ki bo omogočal prevoz nepokretnim osebam. Pa tudi, kako veliko veselje starejšim lahko naredimo, če napišemo srčno božično-novoletno voščilnico – predstavljen je bil projekt Mala pozornost za veliko veselje. Ana Petrič je z nami delila tudi osebno zgodbo ob umiranju svoje babice ter spoznanje, kako pomembno je, da tudi o težkih temah govorimo odkrito.

VEČ ...|4. 11. 2022
Mala pozornost za veliko veselje

V novembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Ana Petrič, direktorica Deos centra starejših Notranje Gorice. V pogovoru je predstavila projekt Željomobil in kaj je bil razlog, da so se odločili, da bi zbrali sredstva za nakup avtomobila, ki bo omogočal prevoz nepokretnim osebam. Pa tudi, kako veliko veselje starejšim lahko naredimo, če napišemo srčno božično-novoletno voščilnico – predstavljen je bil projekt Mala pozornost za veliko veselje. Ana Petrič je z nami delila tudi osebno zgodbo ob umiranju svoje babice ter spoznanje, kako pomembno je, da tudi o težkih temah govorimo odkrito.

Damijana Medved

Ana PetričŽeljomobilvoščilnicestarejšiumiranje

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 4. 2025
Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze

Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.

Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze

Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Naš pogled

VEČ ...|8. 4. 2025
Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

Radio Ognjišče

komentarAfrikamisijonJužni Sudanradijski misijon

Pogovor o

VEČ ...|2. 4. 2025
Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Tanja Dominko

politikaživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 4. 2025
Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Marjan Bunič, Jure Sešek

kulturapoezija

Spominjamo se

VEČ ...|10. 4. 2025
Spominjamo se dne 10. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 4. 2025
Vera v otroke je za njihov razvoj ključna

Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.   

Vera v otroke je za njihov razvoj ključna

Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.   

Nataša Ličen

izobraževanjevzgojaotrocimladiveraduhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 4. 2025
Ovčarska Spring Trial 2025

Ovčarska Spring Trial 2025 bo ta konec tedna gostil 45 tekmovalcev s 56 psi pasme Border Collie iz 10 evropskih držav: Avstrije, Italije, Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške, Litve, Nizozemske, Švice in Slovenije. Kaja Župec pravi, da gre za edino ovčarsko tekmovanje te ravni v Sloveniji, ki se po številu udeležencev in organizacijskem standardu uvršča ob bok največjim dogodkom v ovčarsko razvitih državah…

Ovčarska Spring Trial 2025

Ovčarska Spring Trial 2025 bo ta konec tedna gostil 45 tekmovalcev s 56 psi pasme Border Collie iz 10 evropskih držav: Avstrije, Italije, Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške, Litve, Nizozemske, Švice in Slovenije. Kaja Župec pravi, da gre za edino ovčarsko tekmovanje te ravni v Sloveniji, ki se po številu udeležencev in organizacijskem standardu uvršča ob bok največjim dogodkom v ovčarsko razvitih državah…

Robert Božič

naravaovčerejapaša Sheepdog